Japonska letalonosilka pod krinko

Japonska, Kitajska in druge azijske države vse bolj tekmujejo pri izgradnji novih in večjih vojaških ladij

Japonska je – vsaj po mnenju kitajskih strokovnjakov – svetu pravkar predstavila svojo najnovejšo letalonosilko pod krinko. Gre za helikopterski rušilec Izumo (z oznako 22DDH), ki bo imel na krovu 14 helikopterjev in je rušilec samo po imenu. Ladja je 250 metrov dolga in je vsaj enkrat daljša od doslej največjega helikopterskega rušilca razreda Hyuga. To je hkrati tudi največja japonska vojaška ladja po drugi svetovni vojni, v kateri je japonska tudi prva pokazala veliko udarno moč letalonosilk. Japonska ustava sicer japonskim obrambnim silam omogoča zgolj uporabo defenzivnega orožja, vendar te omejitve v praksi vedno vse hitreje popuščajo.

Japonska ima s Kitajsko ter s Filipini, Vietnamom, Južno Korejo in še nekaterimi državami odprtih več ozemeljskih sporov, predvsem zaradi otokov v kitajskem morju, z Rusijo pa tudi zaradi Kurilskih otokov. Japonska je sicer ob uradnem prevzemu ladje s strani japonskih pomorskih samoobrambnih sil poudarila, da bo nova vojaška ladja uporabna tudi za angažiranje v primeru večjih naravnih nesreč, prevozu ranjencev in podobno. Kljub temu je kitajsko ministrstvo za obrambo izdalo opozorilno sporočilo, v katerem je zapisalo: »Zaskrbljeni smo zaradi neprestanega razširjanja japonske vojaške opreme. Japonske azijske sosede in mednarodna skupnost bi morale biti zelo pozorne zaradi tega trenda. Japonska bi se morala učiti iz zgodovine, se držati svoje politike samoobrambe in svojih obljub, da bo vztrajala na poti mirnega razvoja.« Li Daguang, profesor na Univerzi narodne obrambe, ki deluje v okviru Kitajske ljudske armade, je novo japonsko pridobitev že označil kot »letalonosilko pod krinko«. Letalonosilka bi bila lahko namreč opremljena tudi z letali kot so na primer F-35B, ki za vzlet potrebujejo le kratko vzletno stezo, ali pa z letali Joint Strike Fighter, ki lahko v eni od različic vzletajo tudi vertikalno s krova letalonosilk. Japonska bi po treningu posadk, ki bi lahko bili zelo skrajšani tudi ob pomoči šolanja na ameriških letalonosilkah, na ta način zelo hitro zgradila celo floto prihodnjih letalonosilk pod krinko.

Vendar je težava tudi v oboroževalni tekmi, ki se odvija med vsemi azijskimi državami. Tudi Kitajska namreč ne čaka križem rok, pač pa po predelavi ruske letalonosilke Varjag (danes: Liaoning) nadaljuje z izgradnjo svojih novih letalonosilk. Pri tem, kot kažejo slike iz kitajskih ladjedelnic, uporabljajo modularno gradnjo, kar pomeni, da dele letalonosilke najprej sestavijo na kopnem, nato jih zvarijo skupaj, da dobijo trup, ki ga nato spustijo v vodo in nato zgradijo še ladijski stolp in ostale konstrukcije na že plavajočem trupu letalonosilke, saj na ta način izgradnja poteka precej hitreje. James R. Holmes je prepričan, da tudi v tem primeru velja Tukididova ocena, da so »strah, čast in interes« glavna motivacija ljudi in da to velja tudi za motivacijo pri trendu izgradnje vse večjih mornaric v Aziji. »Peking se boji ameriške obkolitve, relikta hladne vojne; zaznal je priložnost, da si pridobi izgubljeno čast, ki jo je izgubil v več kot stoletju poniževanja v rokah kolonialnih sil; in želi si dodati še manjkajočo pomorsko moč zaradi zaščite kitajskih interesov v morjih Azije.«

Pri tem pa Kitajski ni potrebno, da bi neposredno tekmovala z ZDA, ki ima še vedno največje število letalonosilk. Po ocenah pomorskih strokovnjakov je namreč za zaščito kitajskih interesov dovolj, če moč letalonosilk kombinira z močjo obalnih protiladijskih raketnih baterij. Če z njimi lahko uspešno pokriva področje, ki se razprostira okoli 1.900 kilometrov od njenih obal, je dovolj, če ima Kitajska na morju samo nekaj manjših letalonosilk, skupaj z rušilci, podmornicami in spremljevalnimi ladjami, da v morju ob svojih obalah svojo moč izenači z močjo ZDA in njihovih zaveznic. Hkrati pa nas zgodovina podobnih oboroževalnih tekem uči, da je omenjena praksa tudi zelo nevarna za svetovni mir. Azija postaja vse pomembnejše področje za ZDA, ki v ta del sveta premeščajo velik del svojih sil, odprti ozemeljski spori med različnimi državami regije pa lahko zelo hitro privedejo do izbruha spopadov - ki si jih menda nihče ne želi.