Center Maribora vse bolj pust in prazen

Lokali v centru Maribora zapirajo svoja vrata

Poslovanje v centru Maribora je očitno težko, saj trgovine in gostinski lokali pospešeno zapirajo svoja vrata ali menjujejo lastnika. Kot glavni razlog za zaprtje navajajo previsoke najemnine in zmanjšanje kupne moči prebivalstva. Na občini zato razmišljajo, da bi še dodatno znižali najemnine za poslovne prostore v lasti občine. V gospodarsko interesnem združenju GIZ Stari Maribor, ki združuje gospodarske subjekte in javne zavode v starem mestnem jedru, potrjujejo, da se je v tem letu zaprlo zelo veliko število lokalov v centru Maribora.

"Mesto žal res kaže iz meseca v mesec bolj klavrno podobo," je povedala direktorica združenja Tatjana Mileta. Med glavnimi razlogi za takšno stanje vidi pomanjkanje sredstev in projektov za oživitev mestnih trgov in ulic z novimi vsebinami, ki bi bile zanimive za lokalno prebivalstvo in turiste. "Prav gotovo tudi finančna kriza in brezposelnost prebivalstva močno vplivata na potrošnjo in posledično na ekonomsko upravičenost poslovanja lokalov." Ta trend je zadnje čase najbolj viden na nekoč glavni mestni ulici, t.j. Gosposki ulici, na kateri je praznih vedno več lokalov. Med njimi je tudi antikvariat Hram ljubiteljev branja, katerega lastnik Marjan Miklavčič pravi, da ga je v zaprtje prisilila previsoka najemnina. "Na Gosposki je vedno isti problem, ne glede na to, ali je lokal v občinski ali zasebni lasti, to je previsoka najemnina," je povedal.

Na mariborski občini pravijo, da želijo podjetnikom v središču mesta pomagati. "Da bi najemnikom pomagala prebroditi gospodarsko krizo, je Mestna občina Maribor v teh težkih časih storila edino, kar je lahko, in sicer da je v letu 2012 najemnine za vse poslovne prostore, v katerih se opravlja poslovna dejavnost, znižala za 15 odstotkov. V letošnjem letu pa se tudi že pojavljajo razmišljanja o dodatnem znižanju," je pojasnil Bojan Likar iz občinskega sektorja za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori. A po trditvah Miklavčiča to velja le za lokale na manj zanimivih lokacijah, ne pa za Gosposko. Tako naj bi občina antikvariatu zdaj dodelila prostor na Koroški cesti, ki pa kaže še bolj klavrno podobo kot Gosposka.

Kljub vsemu so občinski prostori še vedno bolj zanimivi za najem kot tisti v zasebni lasti, saj po zaprtju ponavadi kmalu najdejo novega lastnika. Kot pojasnjujejo na občini, se je v zadnjih dveh letih v središču Maribora izpraznilo osem poslovnih prostorov v lasti občine. Vseh sedem trgovin je bilo do danes ponovno oddano v najem, gostilna pa še vedno čaka na novega lastnika. Gre za nekdaj znano restavracijo na Glavnem trgu, ki je po stečaju Pekarne Blatnik nezasedena od aprila letos. Za poslovno oživitev mestnega jedra je po mnenju Milete ključen razvoj kulturnega turizma. Da je slednje ekonomsko upravičeno, se je med drugim pokazalo med lansko Evropsko prestolnico kulture (EPK), saj se je v letu 2012 turistični obisk povečal za 61 odstotkov, po izračunih študije ekonomskih učinkov pa je vsak evro javnih sredstev za EPK proizvedel skorajda 4 evre sredstev v gospodarstvu.

Mileta za oživitev mestnega jedra predlaga tudi zakon o plačilu dodatnega davka za lastnike, ki imajo lokale prazne. "Najemnine so namreč še vedno previsoke in ekonomsko nevzdržne, zato lokali ostajajo prazni brez najemnikov. S takšnim zakonom bi se najemnine lokalov v zasebni lasti prav gotovo znižale, saj je bolje dobiti manjšo najemnino kot državi plačati davek na zaprt poslovni prostor," je prepričana. Veliko je k upadu kupcev v središču mesta prispevalo tudi odprtje velikih nakupovalnih središč na obrobju. Največji v neposredni bližini središča mesta je Europark, kjer je bilo v prvi polovici letošnjega leta opravljenih za skoraj 3,3 milijona evrov nakupov, kar je 1,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. A tudi tam opažajo "isti trend, ki ga doživljajo vsi veliki trgovci v Sloveniji, to je da se nakupuje bolj 'plansko' oz. bolj premišljeno". (STA, mm)