Sporna potvarjanja preiskav v ZDA

Ameriški organi pregona naj bi veliko svojih odkritij kaznivih dejanj pričeli ob pomoči tajnih namigov, katerih izvor naj bi nato prikrivali v postopkih pred sodišči

Po poročilih agencije Reuters, da ameriški organi pregona pri svojem delu uporabljajo metode 'konstrukcije realnosti' ter za nazaj poustvarijo razloge, zaradi katerih so pričeli preiskovati določena kazniva dejanja, je več ameriških pravnikov kritiziralo omenjeno sodno prakso in napovedalo pravne korake za odpravo omenjenih postopkov, saj na bi bili nepravični in v nasprotju z ameriško ustavo.  O tem namreč ameriška sodišča dosljej še nikoli niso odločala. Agentje, ki v ZDA preiskujejo in morda aretirajo neko osebo zaradi kaznivega dejanja, pogosto dobijo 'namige' o tem, kaj naj iščejo s strani DEA (agencije za boj proti razpečevanju narkotikov), FBI ali kakšne druge ameriške službe.

Več kot 24 agencij naj bi sodelovalo pri dajanju navodil oziroma 'namigov', ki jih dobijo policisti – med njimi so na primer FBI, CIA, NSA, Ministrstvo za domovinsko varnost in različne finančne institucije. Njihovo delo je zaupno. Za predajo informacij policiji je najpogosteje zadolžena enota DEA za 'posebne operacije' oziroma SOD. Policisti od te enote dobijo navodila, da naj bodo »ob določeni uri na določenem mestu« in nato preiščejo določeno osebo ali vozilo. Če potem najdejo karkoli sumljivega, na primer drogo, sledi »paralelna konstrukcija realnosti.« V policijskem poročilu namreč zapišejo, da so pri običajnem nadzoru cestnega prometa ali zaradi kakšnega drugega legitimnega razloga opravili nadzor in pri tem naleteli na prepovedane substance. Svojih 'namigov' nikoli ne omenjajo. Takšen način dela, ki je opisan tudi v zaupnih policijskih priročnikih, da tako res izvajajo svoje nalog,e pa je novinarjem Reutersa potrdilo več kot dvanajst policistov.

Pravniki sedaj trdijo, da policisti s prikrivanjem tega, kako so prišli do informacij o kaznivih dejanjih, kršijo ustavne pravice obtoženih, ki zato nimajo enakovrednih možnosti do obrambe na sodišču. »Res ne more obveljati kot pravilno, da lahko agenti sestavijo 'paralelno konstrukcijo', nekakšno izmišljeno zgodbico in jo nato predstavijo ob pričanju senatu ali sodnikom, ne da bi sodišču povedali pravo resnico. To bo privedlo do veliko sporov, ki bodo trajali dolgo časa,« je prepričan, zvezni javni zagovornik obtoženih v Marylandu.

Kenneth Bailey, ki zagovarja obtožene v primeru Sandusky, na podobe način trdi, da »so bili dokazi, ki bi lahko dokazali nedolžnost mojega klienta, namerno prikriti« ter da »kazenski odvetniki prav zato tako marljivo delajo za zaščito ameriške ustave,« saj jo »vlada želi uničiti«. Zaradi omenjenega razkritja je ameriško pravosodno ministrstvo že pričelo z oceno prakse ustvarjanja 'paralelne konstrukcije realnosti'. Po drugi strani agenti DEA trdijo, da je njihov postopek legalen in da je 'poustvarjanje realnosti' potrebno zaradi zaščite njihovih virov in preiskovalnih metod. Omenjen postopek naj bi namreč uporabljali »vsak dan od leta 1990 naprej.« »To je kakor pranje denarja – pošlješ ga nazaj, da bi ga naredil čistega,« trdi Finn Selander, agent DEA med leti 1991 in 2008, ki se danes v okviru svoje civilnodružbene pobude zavzema za legalizacijo narkotikov.

Vendar pa sodbe sodišč v ZDA določajo, da morajo tožilci in organi pregona obtoženim predati vse informacije, ki jih imajo v zvezi z obtoženčevo krivdo ali nedolžnostjo in to še preden se proces začne. V praksi je to pravilo znano kot 'Bradyeva dolžnost', v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča ZDA iz leta 1963 v primeru Brady proti državi Maryland. Če obtoženi ne vedo, kako se je primer začel, potem se namreč tudi zelo težko branijo na sodišču. »Še nikoli nisem slišala za kaj takšnega,« trdi v zvezi s sporno prakso ameriških organov pregona Nancy Gertner, profesorica prava na Harvardu, ki je delala tudi kot zvezni sodnik od leta 1994 do leta 2011. Gertnerjeva in še nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je program bolj nevaren kot nedavno razkritje, da NSA nepooblaščeno zbira ogromno število informacij o uporabnikih interneta. Kajti NSA se usmerja k 'ustavljanju teroristov', medtem ko program DEA zasleduje navadne kriminalce, najpogosteje razpečevalce droge.

»Če ustvarite posebna pravila za nacionalno varnost, je to ena stvar. Navadni zločini pa so nekaj drugega. Vse to je slišati kakor potvarjanje preiskav,« ocenjuje Gertnerjeva. David Patton, direktor organizacije zveznih javnih zagovornikov iz New Yorka, pa meni, da je omenjeno razkritje prava budnica za vse pravnike, ki se z omenjenim problemom niso ukvarjali, čeprav je o tej praksi obstajalo veliko dokazov. Razkrivanje začetkov preiskave je pomembno tudi zato, ker so preiskave pogosto odvisne od kredibilnosti prič, ki jih na sodišče pripeljejo organi pregona. »Informatorji lažejo. Lažejo zelo veliko. In ni mogoče nasprotovati razlogu za določen pregled, če država prikriva pravi razlog za ustavljanje in preiskavo nekoga,« je prepričan Patton.