Igor Mekina

, 11:00  |  Svet

Podpora teptanju človekovih pravic

ZDA in članice EU vzpodbujajo upor zoper Asada v Siriji, hkrati pa podpirajo veliko bolj represiven režim v Savdski Arabiji

Represija v Savdski Arabiji, eni od največjih 'izvoznic demokracije' na Bližnjem vzhodu, je vsak dan hujša, evropske države in ZDA pa še naprej podpirajo režim. V državi, ki podpira 'demokratične spremembe' tako v Libiji kot v Siriji, so ljudem prepovedane ali omejene številne človekove pravice, v ječah pa je po podatkih organizacije Human Rights Watch in drugih organizacij za človekove pravice, okoli 30.000 političnih zapornikov. Politične spremembe v državi so kljub temu malo verjetne, saj je država velika izvoznica nafte, predvsem v ZDA, katerih zaveznica v regiji je.

O razmerah v državi je te dni spregovoril tudi savdijski princ Khaled Bin Farhan Al-Saud, eden od redkih disidentov, ki prihaja iz premožne družine. Ker je podpiral demonstrante, je moral zbežati iz države in živi v Nemčiji, v Düsseldorfu. V pogovoru za RT je opisal težke razmere v državi. »V državi ne obstaja neodvisno pravosodje, ker so pripadniki policije in tožilstva odgovorni ministru policije. Pripadniki tega ministrstva preiskujejo 'zločine' povezane s svobodo govora. Potvarjajo dokaze in ljudem prepovedujejo imeti odvetnike. Celo če sodišče odloči, da je potrebno kakšnega od obtožencev izpustiti, se to ne zgodi, ampak ga ministrstvo za notranje zadeve pusti v zaporu. Dogajali so se tudi uboji! Uboji! Kar se tiče opozicije izven države, pa tajne službe Savdske Arabije iščejo nasprotnike tudi v tujini. Varnosti ni niti v državi niti izven države,« je pojasnil savdijski princ Khaled Bin Farhan Al-Saud.

V Savdski Arabiji so ob tem politične stranke prepovedane, prav tako pa je prepovedano javno izražanje podpore političnemu pluralizmu. Zaradi tega je močno omejeno tudi raziskovanje korupcije. Kljub temu se ljudje zbirajo na ulicah in vztrajno zahtevajo več političnih pravic. Nekateri objavljajo tudi na spletu. Savdska policija te dni menda najbolj vztrajno išče osebo, ki objavlja pod psevdonimom ‘Saudi Assange’. Njen psevdonim na twitterju je @Mujtahidd. Pravo identiteto prikriva, zaradi ostrih kritik savdskega režima pa ima že več kot milijon sledilcev.

Kaj bi se zgodilo, če bi ga oblast odkrila, kaže primer Raifija Badawija, ustanovitelja spletne strani Svobodni Savdijski Liberalci, ki so ga obtožili, da je užalil Islam zaradi zapisov na svojem forumu in je bil zato obsojen na 600 udarcev ter sedem let v zaporu. Junija je bilo sedem drugih oseb obsojenih na zaporne kazni do 10 let zapora, ker naj bi vzpodbujali proteste s pomočjo Facebooka. Na sojenju so povedali, da so jih v zaporu mučili. »Vlada je očitno prestrašena zaradi arabskih revolucij. Odzvali so se tako kot običajno: z zatekanjem k represiji, nasilju, arbitrarni uporabi zakonov in aretacijam,« opozarja princ Khaled, ki je prepričan, da bodo glasovi ljudi kljub temu vse močnejši.

Državna elita je poskusila preprečiti upore tudi s 'podkupovanjem' državljanov s posebnim programom, v okviru katerega bi opozicijskim aktivistom razdelila 60 milijard dolarjev pod pogojem, da prenehajo s protesti. Vendar to ni bilo uspešno, ob tem pa šiitska manjšina, ki živi v vzhodnem delu države, kjer je največ nafte, še vedno ne želi odstopiti od zahtev in hoče več svobode.

Pri vsem skupaj je najbolj nenavadna ameriška in evropska politika: po eni strani ZDA in članice EU vzpodbujajo upor zoper Asada v Siriji, hkrati pa podpirajo veliko bolj represiven režim v Savdski Arabiji, ki zatira 10 odstotkov šiitske manjšine. Savdsko Arabijo podpira tudi Nemčija, ki je od leta 2011, ko je Savdski Arabiji prodala za 570 milijonov evrov orožja, lani potrojila to vsoto in avtokratskemu režimu prodala že za več kot milijardo in petsto milijonov evrov najbolj sofisticiranega orožja, predvsem tankov, s katerimi je Savdska Arabija zoper upore šiitske večine intervenirala tudi v sosednjem Bahrajnu. Leta 2012 je Amnesty International poročal, da je bilo nemško lahko orožje uporabljeno tudi zoper demonstrante v številnih drugih državah Bližnjega vzhoda.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.