In koga boste maja 2014 volili vi?

Evropski parlament se krepi, zanimanje zanj pa slabi

Maja 2014 bodo Evropejci na največjih transnacionalnih volitvah na svetu volili Evropski parlament, ki se je od zadnjih volitev občutno okrepil. To bodo osme evropske volitve sploh in tretje v Sloveniji; prve neposredne volitve so bile leta 1974, v Sloveniji leta 2004. Evropejci bodo prvič volili po lizbonski pogodbi, in sicer 751 evropskih poslancev; Slovenci osem. Predvolilni čas pa zaznamujejo problematično nizke volilne udeležbe in rast evroskepticizma, evropske volitve pa vse bolj postajajo oder za notranjepolitična preigravanja v članicah.

Doslej so bile evropske volitve junija, tokrat bodo prvič maja: od 22. do 25. Kljub pozivom, naj bodo po celotni uniji na isti dan, na primer na 9. maj, dan Evrope, se članicam doslej še ni uspelo dogovoriti o enotnem volilnem datumu. Tudi sicer volilna kampanja ni enotna. Evropejci volijo po nacionalnih zakonodajah. Vsaka članica sama podrobno opredeli pravila za to, kdo lahko voli in kandidira ter kako poteka kampanja, na primer ponekod je financiranje iz tujine dovoljeno, drugod ne. Skupno je le temeljno načelo, zapisano v evropski pogodbi: da ima vsak državljan EU, ki biva v članici, čeprav ni njen državljan, pravico voliti in kandidirati v državi bivanja pod enakimi pogoji kot njeni državljani. Evropejci torej lahko volijo v več kot eni članici unije, a oddajo lahko samo en glas.

Kompleksnost volitev in delovanja unije je eden glavnih razlogov za vse nižjo volilno udeležbo. Če se bo ta še nižala, se bo treba resno vprašati o demokratični legitimnosti evropskih volitev, opozarjajo politični analitiki. Udeležba na volitvah leta 2009 je bila rekordno nizka, le okoli 43-odstotna, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da so volitve v Belgiji, Luksemburgu, Grčiji, na Malti in Cipru obvezne. Alarmantno nizka je v novih članicah: v Sloveniji je bila leta 2004 in 2009 okoli 28-odstotna. Borno zanimanje javnosti za evropske volitve je še posebej problematično z vidika dejstva, da politični vpliv parlamenta raste. Tudi najnovejša, lizbonska pogodba je občutno okrepila njegovo vlogo pri odločanju v uniji. Kot vsak parlament ima tudi evropski tri temeljne naloge: zakonodajno, proračunsko in nadzorno. V primerjavi z nacionalnimi je šibkejši, saj zakonodaje ne sprejema samostojno, temveč s Svetom EU. A na skoraj vseh področjih sta sedaj parlament in Svet EU enakovredna.

Parlament je tako postal kot zakonodajalec enakovreden članicam na področjih, o katerih prej ni odločal ali je sodeloval samo v posvetovanju, na primer sodelovanje pravosodnih in policijskih organov ali določene določbe skupne trgovinske in kmetijske politike. Na volitvah junija 2009 se je oblikovalo sedem političnih skupin, nekaj pa je neodvisnih poslancev. Najmočnejša je desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sledijo evropski socialisti (S&D), nato evropski liberalci (Alde), na četrtem mestu so zeleni. Poslanci v Evropskem parlamentu so večinoma izvoljeni kot predstavniki nacionalnih političnih strank, vendar niso razporejeni po nacionalnih delegacijah, temveč so povezani v politične skupine, ki se jim pridružijo glede na svojo politično usmeritev.

Od leta 2009 vsi poslanci prejemajo enotno mesečno plačo v višini 7956 evrov bruto oziroma okoli 6200 evrov neto, ki se izplačuje iz proračuna Evropskega parlamenta. Od 63. leta starosti so upravičeni do starostne pokojnine. Pripada jim tudi nadomestilo za kritje različnih stroškov, od potnih do stroškov vodenja pisarn v svojih državah. Za vsak dan, ko so prisotni na sejah parlamentarnih organov, se jim poleg tega izplača pavšalna dnevnica v višini dobrih 300 evrov. Poslanci si lahko tudi izberejo osebne sodelavce, za kar so v letu 2011 od parlamenta prejemali največ dobrih 21.000 evrov.

Ne bi bilo sicer pošteno reči, da so evropske volitve dolgočasne. Popestrijo jih tudi pisane palete kandidatov, saj se za mesto v evropskih poslanskih klopeh ne potegujejo le klasični politiki, ampak tudi športniki in umetniki ali celo še bolj eksotični kandidati. Leta 2009 se je na primer med kandidati pojavila "romunska Paris Hilton", nekdanja manekenka in hčerka predsednika Traiana Basescuja, Elena Basescu. Leta 2004 pa celo nekdanja češka porno zvezda Dolly Buster na listi Neodvisna erotična pobuda.

In čeprav bodo volitve novega sklica Evropskega parlamenta šele maja prihodnje leto, so priprave nanje v večini parlamentarnih strank v Sloveniji že stekle. Le v stranki DeSUS še niso prepričani, ali bodo na volitvah sploh sodelovali s svojimi kandidati. Tudi večina sedanjih evropskih poslancev iz Slovenije se je že odločila, da bo znova kandidirala. Sestava državnega zbora se sicer precej razlikuje od strankarske pripadnosti sedanjih evropskih poslancev iz Slovenije. Najmočnejša parlamentarna stranka PS nima evropskih poslancev, saj je v času zadnjih volitev Evropskega parlamenta leta 2009 še ni bilo. Enako velja za DL. Po drugi strani imata evropskega poslanca sedaj zunajparlamentarni stranki LDS in Zares.

Kar trije od osmih evropskih poslancev iz Slovenije pripadajo stranki SDS - Milan Zver, Romana Jordan in Zofija Mazej Kuković. Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš prihajata iz SD, Alojz Peterle iz NSi, Jelko Kacin iz LDS, Ivo Vajgl pa iz Zaresa. Za Peterleta, Kacina in Jordanovo je to že drugi mandat. Mazej Kukovičeva je svoj mandat sicer nastopila kasneje, decembra 2011, ko se je v skladu z Lizbonsko pogodbo Evropski parlament razširil za 18 poslancev. Evropskim poslancem se je z zamudo pridružila tudi Kleva Kekuš. Maja 2011 je namreč nasledila Zorana Thalerja, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijsko afero.

Na evropski ravni je slovenska osmerica porazdeljena med tri največje politične skupine, neodvisnih poslancev Slovenija nima. Zver, Jordanova, Mazej Kukovičeva in Peterle pripadajo Evropski ljudski stranki (EPP), Fajonova in Kleva Kekuš socialnim demokratom (S&D), Kacin in Vajgl pa liberalcem (Alde). PS se bo na evropske volitve prihodnje leto podala prvič. Kot so povedali, so že začeli z evidentiranjem kandidatov, imajo že tudi delovno skupino, ki do oblikovanja volilnega štaba vodi volilne aktivnosti. Po neuradnih informacijah naj bi se prva mesta na kandidatni listi PS obetala ministru za obrambo Romanu Jakiču, državni sekretarki v kabinetu predsednice vlade Tamari Vonta ter poslankama Meliti Župevc in Janji Klasinc.

Volitve novega sklica Evropskega parlamenta bodo v Sloveniji predvidoma potekale 25. maja. Ker je pri teh volitvah vsa Slovenija ena volilna enota, mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati več kot 12 odstotkov oddanih glasov. Tako kot pri državnozborskih volitvah se poslanska mesta dodelijo po t. i. d'Hondtovem proporcionalnem sistemu. Pri razdelitvi mandatov na posamezni listi se upoštevata vrstni red kandidatov in število preferenčnih glasov, ki jih lahko volivci namenijo posameznim kandidatom. Na račun teh glasov je v Evropski parlament leta 2004 prišel Borut Pahor, čeprav ni bil nosilec liste tedanje ZLSD, leta 2009 pa so bili s preferenčnimi glasovi izvoljeni vsi evropski poslanci razen Jordanove. (STA, mm)