Sramota dežele Kranjske

V Mladini z dne 9. avgusta 2013 je novinar Klemen Košak objavil članek, v katerem je zelo enostransko in za soustanovitelje in sodelavce Zavoda Dežela Kranjska (ZDK) žaljivo označil nekatera dogajanja v zvezi z izidom prvega integralnega prevoda Slave vojvodine Kranjske (SVK) Janeza Vajkarda Valvasorja v slovenski jezik, katerega 4. del bo zaradi več kot pol letne zamude pri oddaji materialov s strani urednika, izšel v naslednjih dneh pri ZDK. Soustanovitelji in sodelavci ZDK smo se z novinarjem sestali in mu korektno odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, mu predstavili delovanje ZDK in njegovo problematiko ter ga obenem prosili, naj piše o dejstvih in naj nikakor ne navaja domnev, insinuacij in celo obtožb na račun ZDK, ki mu jih je verjetno predstavil urednik SVK g. Tomaž Čeč.

Zaradi objave članka predvsem najodločneje protestiramo proti novinarjevemu navajanju poročila tako imenovane forenzične računovodkinje ge. Miše Alešovec, ki je „mimogrede“ nismo našli na nobenem uradnem seznamu revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ali podobnem združenju. Omenjena gospa je na željo g. Čeča julija letos res pregledovala poslovno dokumentacijo zavoda. Članek navaja, da je pri pregledu domnevno zaznala sume desetih različnih vrst kaznivih dejanj ter, da računovodstvo ni bilo vodeno v skladu s poslovnimi standardi, kar pa gotovo ni dovolj utemeljen razlog za novinarjevo interpretacijo in težke obtožbe na račun zavoda. Gospa računovodkinja je imela namreč ob pregledu dokumentacije ves čas na voljo kompetentne osebe iz zavoda in računovodstva zavoda, vendar v času pregledovanja ni postavila niti enega samega vprašanja ali zahtevala kakršnega koli pojasnila glede posameznih transakcij (navaja npr. izplačilo, ne navaja pa vračila; navaja, naj bi bile na računih navedene opombe „Ne knjiži“, ne navaja pa vzroka za opombo; ipd.). Menimo, da je njeno poročilo popolnoma subjektivno naravnano, predvsem pa v tej fazi ni verodostojno in ni primerno za tovrstne izjave ali navajanja v javnih medijih. Osebe, ki vodijo računovodstvo zavoda, imajo več kot dvajset let izkušenj na področju računovodstva in knjigovodstva, zato smatramo, da kompetentno opravljajo svoje delo.

Žal novinar naših argumentov ni želel upoštevati in o njih objektivno poročati. Navedb urednika SVK, ki jih zadnjih nekaj mesecev posreduje medijem, preprosto ne moremo razumeti, saj imamo izjemno strog in konservativen pristop k nadzoru financ zavoda; soustanovitelji in zunanji sodelavci smo namreč projekt skoraj v celoti financirali z lastnimi sredstvi in le manjši del pridobili na podlagi javnih razpisov s strani Javne agencije za knjigo. Vsem prevajalcem, oblikovalcem in uredniku smo po pogodbah izplačali večino dogovorjenih obveznosti, razen tistih, ki bodo po dogovoru z vsakim izmed njih zapadla v plačilo nekaj mesecev po izidu 4. knjige prevoda, ker so vezana tudi na poravnavo zapadlih obrokov že naročenih kompletov.

Integralni prevod Slave vojvodine Kranjske je morda najpomembnejši prevod nekega dela v slovenski jezik po letu 1584 in na uspešen zaključek projekta smo lahko upravičeno ponosni. Pri prevajanju so sodelovali vrhunski prevajalci, prof. dr. Božidar Debenjak, prof. Doris Debenjak, ing. Primož Debenjak, prof. dr. Aleš Maver in mnogi drugi ugledni strokovnjaki. Ključnega pomena za uspeh projekta pa je bil tudi finančni in organizacijski del, za kar smo s svojim lastnim premoženjem in v veliki meri brezplačnim delom poskrbeli ustanovni člani in sodelavci ZDK.

Menimo, da je odslej najpomembnejše poslanstvo vseh ustanovnih članov ZDK, vključno z urednikom g. Tomažem Čečem, da pripeljemo prevod v roke slovenskega bralca, tako v domovini kot v tujini. Čas je, da se zavemo, kako pomemben je ta prevod za slovenski kulturni prostor. Morda bomo prav po prebiranju Slave vojvodine Kranjske, ki jo je pred več kot 300 leti zapisalo pero plemiča nemško italijanske krvi, pa vendar slovensko govorečega in čutečega, začutili, kako pomembni so dobri medsebojni človeški odnosi in dogovorno reševanje problemov za lepši in boljši jutri, ki ga vsi željno pričakujemo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.