Kaj je z žvižgačema in zakaj je svet v skrbeh zanju

EU in Svet Evrope zaskrbljena ob dogajanju v primeru Snowden, Manning zmedel z izjavami o svoji spolni identiteti

Evropska komisarka Viviane Reding je izrazila zaskrbljenost zaradi stanja na področju svobode medijev, potem ko so britanske oblasti ukrepale proti partnerju novinarja, povezanega z ameriškim žvižgačem Edwardom Snowdnom, in proti časniku Guardian. Zaskrbljenost je že pred tem izrazil tudi Svet Evrope. Redingova je prek spletnega družbenega omrežja Twitter sporočila, da v celoti deli pomisleke generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjorna Jaglanda, ki je v sredo od britanske vlade zahteval pojasnila o postopkih proti časniku The Guardian.

Pri tem je ciljal tako na nedeljsko pridržanje Davida Mirande, življenjskega sopotnika Guardianovega novinarja Glenna Greenwalda, kot tudi na uničenje trdih diskov časnika, ki so ga izsilili in nato tudi nadzorovali visoki vladni uslužbenci. Takšni ukrepi bi lahko negativno vplivali na novinarsko svobodo in svobodo do izražanja mnenja, ki jo brani tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je opozoril Jagland.

Na Otoku razburja nedeljsko deveturno pridržanje Greenwaldovega partnerja, 28-letnega Brazilca Mirande na tranzitnem območju letališča. Miranda je bil na poti, na kateri se je v Berlinu srečal s še eno Snowdnovo "zaupnico", avtorico dokumentarnih filmov Lauro Poitras. Zasegli so mu tudi več osebnih predmetov, med drugim telefon in računalnik. Kmalu zatem je urednik Guardiana Alan Rusbridger razkril še, da so bili pri časniku prisiljeni uničiti material, ki ga je Greenwald dobil od Snowdna, sicer bi jih vlada tožila. Britanski mediji so poročali, da je uničenje zahteval sam britanski premier David Cameron prek svojih tesnih sodelavcev.

Medtem je ameriško vojaško sodišče v Fort Meadu v sredo obsodilo vojaka Bradleyja Manninga na 35 let zapora zaradi posredovanja zaupnih podatkov organizaciji WikiLeaks. Prav tako bo nečastno odpuščen iz vojske, je odločila vojaška sodnica, polkovnica Denise Lind. Manningu se bodo v kazen vštela dobra tri leta in pol oz. 1182 dni, kolikor jih je že odsedel v priporu, ter še dodatnih 112 dni zaradi stroge obravnave v vojaškem zaporu v Virginii. Po najmanj tretjini odslužene kazni bo že lahko zaprosil za pogojni izpust.

Vojaško sodišče v Fort Meadu je 25-letnega Manninga 20. julija spoznalo za krivega v 20 od 22 točk obtožnice, od tega v petih točkah kršitve zakona proti vohunjenju. Pred tem je tudi sam priznal krivdo v desetih točkah, med drugim da je snel okoli 700.000 vojaških in diplomatskih dokumentov ter video posnetkov z vladnih računalnikov in jih predal WikiLeaksu, ko je bil nižji obveščevalni analitik v ameriški vojaški bazi v Bagdadu. V sredo mu je sodnica Lindova izrekla višino kazni - 35 let zapora in nečastni odpust iz ameriške vojske. Odpovedati se bo moral tudi vsej plači in dodatkom.

Manning je manj kot dveminutni izrek kazni spremljal resnega obraza. Na višino kazni ni reagiral. Medtem so ga podporniki na sodišču vzpodbujali z vzkliki, da se bodo še naprej borili zanj. V organizaciji WikiLeaks so odločitev sodnice pozdravili kot "pomembno strateško zmago v primeru Bradleyja Manninga". Kot so zapisali na Twitterju, bo namreč Manning lahko po že prej kot devetih letih zaprosil za pogojni izpust; "po nekaterih izračunih celo že čez 4,4 leta". Manningu je sicer zaradi posredovanja ameriških zaupnih podatkov organizaciji WikiLeaks grozilo do 90 let zapora. Se je pa rešil morebitnega dosmrtnega zapora, saj ga je sodnica julija oprostila najhujše obtožbe nudenja pomoči sovražniku, torej teroristični mreži Al Kaida. Tožilstvo je sicer za Manninga zahtevalo 60 let, obramba pa je zaprosila sodišče za milost.

Tudi Manning sam se je prejšnji četrtek opravičil, ker je s predajo tajnih dokumentov ameriške vlade WikiLeaksu prizadel ZDA. Kot je dejal, je napačno verjel, da bo lahko svet spremenil na bolje, da pa se zdaj zaveda, da bi moral delovati znotraj sistema. Manning bo imel zdaj še možnost pritožbe, pa tudi možnost prošnje za pomilostitev, so sporočili iz vojaškega sodišča. Njegov odvetnik David Coombs je že napovedal, da bo v kratkem razkril nadaljnjo strategijo obrambe svojega klienta.

Danes je odvetnik David Coombs na televiziji NBC prebral izjavo, v kateri Manning sporoča, da namerava preostanek svojega življenja preživeti kot ženska. "Sem Chelsea Manning. Sem ženska," je zapisal 25-letni obtoženec. "Glede na to, kako se počutim in kako sem se počutil že vse od otroštva, želim čim prej začeti s hormonsko terapijo. Upam, da me boste pri tej tranziciji podpirali," je še zapisal Manning. Kot je dodal, želi, da ga vsi spoznajo takšnega, kot on resnično je. Obenem želi, da ga kličejo po novem imenu in ga naslavljajo kot žensko.

Na vprašanje, ali Manning načrtuje tudi operativno spremembo spola, je njegov odvetnik David Coombs odgovoril, da ni prepričan, ampak misli, da ne. "Mislim, da je končni cilj, da se počuti dobro v svoji koži in da je oseba, ki doslej nikoli ni mogla biti," je o Chelsea dejal Coombs in dodal, da bo ameriškega predsednika Baracka Obame zaprosili za pomilostitev. Med sojenjem je namreč vojakova obramba večkrat opozorila na njegove težave s spolno identiteto, saj naj bi te prispevale k njegovi odločitvi, da posreduje dokumente WikiLeaksu.