»Čas je, da II. svetovno vojno končamo«

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov – vojaškega vikarja Pluta v Rovtah ne bo

Slovenija in širša Evropa danes obeležujeta evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Osrednja slovesnost ob tem dnevu bo sicer v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo potekala 30. avgusta na Kobariškem trgu v Kobaridu, na njej pa bo spregovoril slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor. V Sloveniji evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov tudi uradno obeležujemo od lani, ko je vlada sprejela sklep, da se 23. avgust praznuje tudi v Sloveniji.

S tem je vlada sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009, v njej pa pozval k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov. V resoluciji je Evropski parlament med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na tragično preteklost Evrope, ker da brez resnice in spomina ne more biti sprave. Evropski poslanci so v njej tudi ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi.

Za dan spomina na žrtve totalitarnih režimov je bil določen na dan, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov. Tedanja vodja diplomacij Sovjetske zveze in Nemčije, Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, sta namreč 23. avgusta 1939 podpisala sporazum, ki je poleg medsebojnega nenapadanja določil tudi interesne sfere obeh držav v Evropi. Med drugim je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, kar se je po napadu na to državo tudi dejansko zgodilo. Sporazum je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo.

Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so do zdaj povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. V Sloveniji so po popisu, ki ga je izvedel Inštitut za novejšo zgodovino, totalitarni sistemi v času druge svetovne vojne in nekaj mesecev po njej (do januarja 1946) povzročili okoli 98.000 žrtev. Od tega jih je okoli 83.000 umrlo med samo vojno (na obeh straneh), 15.000 pa neposredno po njej, ko so komunistične oblasti izvedle množične povojne poboje. Osrednjo slovesnost ob letošnjem evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov Študijski center za narodno spravo pripravlja 30. avgusta v Kobaridu.

V Katoliški cerkvi se bodo omenjenega dneva spomnili z osrednjo sveto mašo, ki bo v potekala v ljubljanski stolnici. Daroval jo bo apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, po njej pa bo zbrane na kratko nagovorila slovaška veleposlanica v Sloveniji Marianna Oravcova. Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov bo v soboto in nedeljo obeležila tudi krajevna skupnost Rovte. Istočasno bodo obeležili tudi 20 let postavitve farne plošče in 70 let domobranstva v Sloveniji in Rovtah. Na prireditvi bo med drugim spregovoril tudi prvak SDS Janez Janša. Na evropski ravni pa bosta ob omenjenem dnevu v Litvi, ki predseduje EU, danes in v petek potekali spominska slovesnost in mednarodna konferenca, na kateri bodo sodelovali ministri za pravosodje in predstavniki mladih z območja EU.

Vojaški vikar Jože Plut je povedal, da z morebitnim somaševanjem v Rovtah nima težav, da pa ga na dogodek ne bo, ker zaradi drugih obveznosti ne utegne. Enako bi, kot je dejal, maševal na maši na Osankarici, kjer je padel Pohorski bataljon, če bi le imel to možnost. "Čas je namreč, da drugo svetovno vojno končamo," pravi. V zadnjem času so se namreč pojavile polemike o tem, ali lahko Plut, ki je duhovnik in hkrati tudi javni uslužbenec, somašuje na maši ob 70. obletnici domobranstva in dnevu spomina na žrtve totalitarizmov v Rovtah.

V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB so tako v pismu, naslovljenem na obrambnega ministra Romana Jakiča, zapisali, da bi bilo Plutovo somaševanje popolnoma neprimerno, saj da je plačan od države in zato predstavlja njeno čast in dostojanstvo, s svojo prisotnostjo pa da bi legitimiral proslavljanje slovenskega domobranstva. V Odboru za pravično in solidarno družbo pa so od vlade zahtevali, da se opredeli "do udeležbe državnega uslužbenca na prireditvi, ki slavi domobransko gibanje". Kot so navedli, namreč "nikakor ne smemo in ne moremo dovoliti ideološkega potvarjanja zgodovine".

Vse dileme je razrešil Plut, ki je povedal, da se maše (to bo daroval Janez Juhant) ne bo udeležil, saj ima druge obveznosti. Hkrati je tudi povedal, da bi na maši somaševal, če bi le utegnil, "ker je treba moliti za vse umrle, ne glede na to, kje in kako so umrli". "To je namreč naše duhovniško delo," dodaja. Na vprašanje, kako se je znašel na vabilu za slovesnost, pojasnjuje, da so se z organizatorji o njegovi udeležbi zgolj dogovarjali, sam pa jim je dejal, da bo prišel, če bo utegnil. "Oni pa so me vseeno navedli na vabilu. Zakaj, ne vem. Verjetno z namenom, da bi prišlo še kaj več ljudi," je dejal in dodal, da njegova udeležba z njim ni bila usklajena.

Na ministrstvu za obrambo so v zvezi z morebitnim Plutovim somaševanjem v Rovtah povedali le, da sta imela minister Jakič in Plut pogovor, na katerem sta se pogovarjala o vojaškem vikariatu, del razgovora pa sta namenila tudi Plutovi morebitni udeležbi na slovesnosti v Rovtah. Na vprašanje, kaj sta se dogovorila v zvezi s tem, pa na ministrstvu niso odgovorili. Omenjena slovesnost v Rovtah bo sicer potekala soboto in nedeljo. (STA, mm)