NSA plačevala milijone za vohunjenje

Guardian je objavil pismo NSA, ki dokazuje, da je ameriška tajna služba plačlevala milijone dolarjev v obliki »nadomestil« podjetjem, ki so ji omogočila vohunjenje državljanov. Takoj po tem, ko je Guardian objavil Snowdnove dokumete NSA, so vodilna tehnološka podjetja, vključno z Microsoftom, Googlom in drugimi zavrnila obtožbe, da so na svojih serverjih ameriški nacionalni varnostni agenciji omogočila dostop do »zadnjih vrat« oziroma neposreden dostop do vseh podatkov njihovih uporabnikov. Toda, kot so razkrili zadnji objavljeni tajni dokumenti, ki jih je znova objavil Guardian, so omenjena podjetja ne samo omogočila dostop do omenjenih podatkov, pač pa so bila za svoje »usluge« tudi bogato nagrajena, saj je amriška državna agencija (oziroma vlada v njenem imenu) plačala na milijone dolarjev »stroškov«, ki so jih imela ta podjetja zaradi omogočanja vohunjenja, predvsem v okviru programa »prizma« (PRISM).

Visoki stroški so bili po svoje tudi rezultat samih odločitev NSA. Leta 2011 je namreč tajno ameriško sodišče, ki deluje na podlagi zakona FISA, odločilo, da je nesposobnost NSA, ki ni znala ločiti med »domačimi« in »tujimi« podatki, ki jih je prestrezala, kršitev četrtega amandmaja ameriške ustave. Omenjeno sodišče ima namreč dolžnost, da enkrat letno izda nekakšne certifikate oziroma »dovoljenja za vohunjenje". To je privedlo do novega procesa »začasne« izdaje dovoljenj za podjetja, ki so izvajala programe NSA in ameriška vlada je bila zato dolžna pokriti te stroške. Pismo NSA, ki ga je objavil Guardian, navaja, da so  »vsi ponudniki programa PRISM uspeli pridobiti nove certifikate« razen »Yahooja in Googla«, ki pa naj bi nove certifikate pridobila že kmalu. Vse to dokazuje, da so imela podjetja, kot so Google, Microsoft, Facebook in druga veliko tesnejše stike z krovno ameriško obveščevalno agencijo, kot pa so bila to pripravljena priznati javno. Vse to so bile »operacije posebnih virov«, ki po oceni Snowdna predstavljajo »kronski dragulj« NSA.

Omenjena odkritja so v ZDA znova odprla vprašanje porabe proračunskih sredstev, ki jih vsekakor ne bi smeli nameniti za programe, pri katerih bi NSA lahko nepooblaščeno zbirala podatke lastnih državljanov samo zato, ker »ne zna ločiti« med tujimi in domačimi podatki. Tiskovna predstavnica podjetja Yahoo je Guardianu tudi potrdila, da so »ponudniki« storitev za NSA po zakonu upravičeni do »povrnitve stroškov« za svoje usluge in da so prav zato tudi zahtevali plačila s strani vlade. Google ni želel odgovoriti, pač pa je samo ponovil, da ne izvaja programa Prism in da je podjetje vlado javno pozvalo, da naj razkrije, da je bilo spoštovanje ameriške zakonodaje s strani podjetja »daleč od divjih obtožb« ki se »še vedno pojavljajo v medijih«.

Verodostojnost teh izjav je zelo vprašljiva tudi zaradi razkrivanja pritiskov na Edvarda Snowdna, saj naj bi po podatkih ruskega časnika Kommersant, celo Kuba, ki ima z  ZDA že desetletja zelo slabe odnose (diplomatskih sploh nima), Snowdnu preprečila potovanje proti Latinski Ameriki preko svojega ozemlja. ZDA so pred tem Kubo opozorile, da bo utrpela »hude posledice«, če bo Edwardu Snowdnu omogočila z letalom preko Kube odpotovati v deželo, ki si jo je izbral za mesto azila. Časnik je omenjene informacije pridobil iz diplomatskih virov. Kot je znano, je Rusija Snowdnu omogočila pridobitev azila, toda pod pogojem, da preneha »škodovati partnerjem« oziroma ZDA. Ameriški predsednik Barack Obama je kljub temu odpovedal svoje dvostransko srečanje z Vladimirjem Putinom ob vrhu G-20 v Moskvi. Večina držav, ki jih je Snowden prosil za azil, so prošnjo zavrnile. Pozitiven odgovor je dobil samo od Venezuele, Bolivije in Nikaragve, zato je bil prisiljen sprejeti azil Rusije pod njenimi pogoji. Azil je dobil 1. avgusta letos. Ob tem pa je za strokovnjake NSA menda še vedno skrivnost, kako je Snowden sploh prišel do podatkov. Direktor NSA Keith Alexander na to vprašanje še vedno ni dal odgovora, strokovnjaki NSA pa še zmeraj odkrivajo, kako je pogodbenik NSA sploh uspel premagati ovire pri zbiranju podatkov.