, 00:15  |  Svet

Rešitev konflikta v Siriji je v Teheranu

Želi Zahod resnično pridobiti vpliv pri reševanju konflikta v Siriji? Potem naj ZDA prenehajo groziti z vojno, Izraelci pa naj umaknejo prst s sprožilca. Bolj koristno bi bilo izboljšati odnos do Irana, v kolumni v spletni izdaji Spiegla piše Jakob Augstein. ZDA so po njegovih besedah najmočnejša država, niso pa vsemogočne. To se kaže v Siriji, kajti brez Rusije in Irana vojne ne morejo končati. Predvsem bodo Američani morali priznati vlogo svojega smrtnega sovražnika Teherana. Če predsednika ZDA Baracka Obamo res skrbi trpljenje ljudi v Siriji, prihaja zdaj čas, ko bo moral preskočiti nekaj zelo dolgih senc.

Umrlo je že sto tisoč ljudi, več kot tretjina od 22 milijonov Sircev je na begu. Sirija je klavnica in prebivalci so njeni ujetniki. V državi se med seboj spopadajo sile diktatorja Bašarja Al Asada, Kurdi na severu, džihadisti iz Fronte Nusra in skupine upornikov, ki so se združili v Svobodno sirsko vojsko. Zunaj stojijo Američani, Rusi, Iranci, Libanonci, Izraelci, Jordanci in šejki iz Katarja, Kuvajta in Savdske Arabije, ki pošiljajo denar ali orožje ali vojake, piše Augstein.

Tukaj demokratična opozicija stoji nasproti diktatorskemu režimu. Tako imenovani zavezniki imajo svoje lastne interese. Vsi imajo v ognju preveč, da bi brez nadaljnjega končali prelivanje krvi. Kaj je življenje Sircev v primerjavi s strateškimi, energetskimi in drugimi interesi Rusov, Američanov, Irancev in Izraelcev.

Problem konflikta v Siriji je, da se na tem območju križajo stare in močne religijsko-kulturne konfliktne linije in konfliktne linije politične moči med Šiiti, Suniti in Alaviti, med Izraelci in Iranci, med Rusi in Američani. Sedaj je ameriški obrambni minister sporočil, da so ZDA pripravljene na vse, vojne ladje so na poti na vzhod. Izrael sporoča, da ima že »prst na sprožilcu«. Nihče pa v resnici ne verjame, da si Zahod res želi in je zmožen s tanki in bombami napasti velikansko Sirijo. Ključ za Damask je v Teheranu, razlaga Jakob Augstein.

Toda Washington že nekaj let ne govori s Teheranom, ker hoče zamenjavo režima. V ZDA so močne sile, ki hočejo Obami zavezati roke. Ko gre za politiko do Irana, predsednik ne more prosto odločati. Sporni zakon Iran-Threat-Reduction-Act iz leta 2011 bi spremembo politike do Irana kar prepovedal. Administracija bi na njegovi podlagi bila dolžna podpirati opozicijo, neposredni stiki z iranskim režimom pa brez odobritve pristojnega odbora v kongresu ne bi bili dovoljeni.

Michael Lüders, izvedenec za Bližnji vzhod, ugotavlja, da primerljivega zakona v ZDA še nikoli prej niso imeli. Zakon Iran-Threat-Reduction-Act sicer še ni ratificiran, a kljub temu določa okvir za odločanje predsednika. Lani decembra so ta zakon še bolj zaostrili, in sicer tako, da bi bila normalizacija odnosov s Teheranom mogoča šele, ko predsednik ZDA pred kongresom zagotovi, »da Iran ne predstavlja grožnje ne za ZDA ne za Izrael in da se je zavezal načelom demokracije in pravne države«. To bi lahko zagotovil le, ko bi reke tekle navzgor in bi zajci streljali lovce, zaključuje Jakob Augstein.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.