Igor Mekina

, 17:30  |  Svet

Milijarde v ameriškem “črnem fondu”

Ameriške obveščevalne agencije imajo po podatkih Edwarda Snowdena letos na voljo več kot 50 milijard dolarjev vreden “tajni fond”, tehnološkim podjetjem pa za vohunjenje vlada ZDA vsako leto plačuje več sto milijonov dolarjev

Ameriški časnik Washington Post je objavil nov dokument Edwarda Snowdna, ameriškega “žvižgača”, ki je dobil azil v Rusiji. Gre za zaupno kongresno poročilo o “črnem fondu”, iz katerega financirajo tajne operacije ameriških obveščevalnih služb. Ve se da takšni “tajni fondi” obstajajo, preseneča pa dejstvo, da omenjena sredstva niso pod nikakršnim nadzorom ameriškega kongresa ter da gre za ogromne vsote – za leto 2013 celih 52,6 milijarde ameriških dolarjev!

Dokument, katerega manjši del (le okoli 10 %, ostalo naj bi bilo tudi po oceni Washington Posta preveč zaupno za objavo) je dostopen tudi na spletu, dokazuje, da ameriške tajne službe največji del teh sredstev namenjajo za “ofenzivne kibernetične operacije” ter dekodiranje prestreženih sporočil. Celoten dokument, ki predstavlja nekakšno različico “tajnega uradnega lista” ZDA, ki je bil znan tudi v državah vzhodnega bloka, obsega 178 strani, o njegovi objavi pa je Washington Post poročal šele potem, ko je obvestil ameriško vlado. Podrobnosti poročila naj bi bile menda tako “občutljive”, da je Washington Post objavil predvsem razpredelnice z zaključnimi poročili in zbirnimi podatki na 17 straneh. Poročilo je tudi potrdilo, da NSA plačuje tehnološkim podjetjem “na stotine milijonov dolarjev” za zbiranje podatkov prek optičnih kablov, kar strokovnjaki ocenjujejo kot nesprejemljivo, saj se je vohunjenje za ta podjetja s tem spremenilo v “vir zaslužka”, s katerim se “podmazuje” njihovo običajno delo. Program BLARNEY naj bi državo tako na primer stal 65,96 milijona dolarjev, FAIRVIEW 94,74 milijona, STORMBREW 46,04 milijona, OAKSTAR pa 9,41 milijona dolarjev.

Dokument ima sicer oznako ”strogo zaupno” in ga lahko prebirajo samo ameriški državljani s primernimi varnostnimi pooblastili. Poročilo tudi razkriva, da je vsota, ki jo bodo letos ZDA namenile za tajne operacije zaradi krize za 2,6 odstotka manjša kot 2012 ter da bo zato ukinjenih 1241 delovnih mest. Da gre za velikanska sredstva, ki se porabljajo brez nadzora, pa kaže tudi podatek, da celo ameriško Ministrstvo za domovinsko varnost dobi komajda nekaj več denarja – leta 2013 na primer “samo” 55,4 milijarde dolarjev. “Črni fond” ameriških obveščevalnih agencij je celo večji kot so skupni ameriški izdatki za notranje ministrstvo, ministrstvo za trgovino in agencijo NASA. Ne glede na to pa imajo ameriške varnostne agencije še zmeraj velike težave ne samo pri razkrivanju terorističnih groženj, pač pa tudi zaradi “curljanja” informacij in celo pri odkrivanju, kdo naj bi bil res odgovoren za uporabo kemičnih sredstev v Siriji, zaradi česar se ZDA znova pripravljajo na novo vojaško posredovanje brez dovoljenja VS OZN. Pri tem naj bi ta sredstva uporabili tudi za preprečevanje “notranjih groženj s strani 'insajderjev', ki želijo izkoristiti možnost dostopa do občutljivih podatkov, s katerimi bi škodili ameriškim interesom”.

Pri tem šefom NSA še vedno ni jasno, kako je Snowden pridobil podatke. Pravkar naj bi namreč preiskovali, kako je Snowden kot sistemski administrator z nižjo stopnjo pravic lahko pridobival pooblastila najvišjih v hierarhiji in s tem dobil možnost, da na zunanje diske shrani okoli 20.000 dokumentov. Preiskovalci preiskujejo, ali so bili najvišji uradniki v NSA, za katere je zabeleženo, da naj bi shranjevali zaupne dokumente v tistem času, morda na dopustu in v tem primeru domnevajo, da je te dokumente namesto njih v resnici najverjetneje “shranil” na zunanje diske prav Edward Snowden. Viri v obveščevalnih krogih naj bi za NBC News tudi potrdili, da je bila velika napaka, ker so imeli v svojih vrstah “briliantnega” analitika Edwarda Snowdna, ter da bi škoda, ki jo je naredil Snowden državi, če bi jo ocenjevali “na lestvici od 1 do 10«, zasedla mesto številke: 12.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.