Klemen Košak

 |  Mladina 36  |  Družba

Tudi slovenske cerkve prodajajo

Zgled za mariborsko nadškofijo pri ameriških Slovencih?

Prodana slovenska cerkev

Prodana slovenska cerkev
© Geoffrey Yovanovich

Cerkev sv. Lovrenca v soseski Newburgh v Clevelandu v ZDA je bila zgrajena leta 1901 kot druga slovenska cerkev v Clevelandu za cerkvijo sv. Vida. V njej je ljubljanski škof Gregorij Rožman po drugi svetovni vojni našel zatočišče do svoje smrti leta 1959. Leta 2010 so cerkev zaprli, letos spomladi pa so jo, skupaj z župniščem, samostanom in šolo sv. Lovrenca, prodali. Za okoli 250 tisoč dolarjev (približno 190 tisoč evrov) jo je kupila neka protestantska ločina, ki jo bo uporabljala za svoje potrebe, je pojasnil John Kumse, župnik v cerkvi sv. Marije Vnebovzete, po letu ustanovitve tretji cerkvi za slovenske vernike v Clevelandu. Tja odslej hodi precej vernikov, ki so prej hodili v sv. Lovrenca, in je tudi dobila večino sredstev od prodaje.

Kumse je povedal, da je leta 2006 clevelandsko škofijo prevzel Richard Lennon, ki je bil pred tem nadškof v Bostonu, kjer je finančno konsolidiral nadškofijo, pretreseno zaradi velikih seksualnih škandalov in s tem povezanih odškodnin. V Clevelandu takih težav niso imeli, a si je Lennon za nalogo kljub temu zastavil, da bo izboljšal finančni položaj škofije. Zaprl je več deset župnij, nekaj zato, ker se niso mogle financirati same, nekaj zaradi pomanjkanja duhovnikov. Več cerkev, predvsem tistih, ki so bile pomembne za manjšine, je napisalo peticijo papežu in vse te so ostale.

Cerkev sv. Lovrenca je bila sicer finančno samozadostna, saj so ji farani namenjali izdatne prispevke, a bilo jih je vedno manj. »Župnija je že nekaj let štela manj kot dvesto družin,« pojasnjuje Joe Valencic, samostojni raziskovalec in verjetno najbolj izpostavljen predstavnik slovenske skupnosti v Clevelandu. »Skoraj vsi župljani so živeli v predmestju, ne v središču mesta, kjer je cerkev. Župnija je bila pomembna za slovensko skupnost, vendar smo vedeli, da bo težko obstala,« dodaja.

Cerkve sv. Lovrenca se slovenska skupnost še vedno spominja s spominskimi mašami, a farani živijo naprej brez nje. Takšna rešitev bi bila morda zanimiva tudi za zadolženo in z nepremičninami bogato mariborsko nadškofijo. Ustreznega potencialnega kupca že imajo, saj ji želi iz finančnih težav na ta način pomagati graška škofija.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.