Dezinformacije o kemičnih napadih

Pred medijski polomi niso izvzeti niti veliki in pomembni mediji

Prva žrtev vsake vojne je resnica in to se zelo dobro vidi ob poročanju o sirski krizi. Medtem ko ameriški predsednik počasi in zagotovo zbira kongresno podporo za 'omejen' napad na Sirijo, Rusija pa pošilja raketno križarko Moskva v Sredozemlje, se vrstijo medijski spodrsljaji in primeri cenzure izjav na obeh zoperstavljenih straneh prihodnjega konflikta. To ni nenavadno, presenetljivo pa je, da pred takšnimi medijski polomi niso izvzeti niti veliki in pomembni mediji, kar velja zlasti za časnik Independent, ki se lahko ponaša s častitljivo zgodovino verodostojnega novinarstva.

Tako je na primer Independent na naslovnici objavil ekskluzivno informacijo o tem, da je britanska vlada dovolila britanskim podjetjem, da izvozijo»natrijev fluorid in kalijev fluorid«, ki bi lahko »bila uporabljena za proizvodnjo živčnega plina sarina«. V naslovu Independent trdi, da sta ti dve spojini »kemikaliji za živčni plin«. Vse skupaj je seveda povsem neverodostojno – kemijska formula prve spojine je NaF, druge pa KF. Prva spojina, ki naj bi bila osnova za proizvajanje živčnih plinov, naj bi bila torej substanca, ki se dodaja v vodo in hrano za dojenčke. Kalijev fluorid je sicer strupen, vendar se pogosto uporablja v kemični industriji, predvsem v tekstilni industriji in v čistilnicah. Če bi trditve Independenta držale, potem bi se spojine za proizvodnjo »orožja za množično uničevanje« nahajale povsod na trgu v vseh državah sveta.

Kljub temu so zgodbo o tem, kako je britanska vlada Siriji prodajala nevarne kemične spojine, iz katerih bi lahko v Siriji naredili sarin, ponavljali tudi na BBC-ju, Guardianu, Daily Recordu, Sunday Mailu, televiziji France24.com in mnogih drugih medijih po vsem svetu. Več o napaki Independenta je mogoče prebrati tukaj. Druga podobna zgodba prihaja iz Irana, kjer je nekdanji predsednik Irana Akbar Rafsanžani v nekem govoru govoril o kemičnih napadih vladnih sil v Damasku in jih celo 'priznal'. Rafsandžani naj bi v originalu, po navedbah iranske delavske agencije (ILNA) dejal naslednje : »Sirci so v zadnjih dveh letih veliko pretrpeli. Več kot 100.000 ljudi je bilo ubitih in sedem ali osem milijonov jih je notranje razseljenih. Zapori so prenatrpani z ljudmi in stadione so spremenili v zapore. Po eni strani so bili ljudje žrtve kemičnega napada s strani lastne vlade. Po drugi strani morajo sedaj, danes, čakati na ameriške bombe.«

Kmalu nato je agencija ILNA nadomestila stavek o tem, da so bili ljudje »žrtve kemičnega napada« zaradi domnevne napake in popravila stavek v trditev, da so bili ljudje po »eni strani tarča kemičnega napada« in da morajo po drugi strani »čakati na ameriške bombe«. Izjavo so zavrnili tudi v Rafsandžanijevem uradu in v zunanjem ministrstvu Irana, kjer so zatrdili, da ta trditev odstopa od vseh izjav uradnih uradnikov. Po oceni poznavalcev naj bi tudi ta sprememba dokazovala globoke politične delitve znotraj Irana, ki je bil v času iraško-iranske vojne sam žrtev plinskih napadov.