Pravosodni zapleti med Hrvaško in EU

Bruselj "presenečen" nad hrvaškimi načrti glede lex Perković

Evropska komisija ni zadovoljna z načrtom Hrvaške, da bi sprememba spornega zakona lex Perković, ki omejuje uporabo evropskega pripornega naloga, začela veljati šele julija 2014. Komisarko Viviane Reding "preseneča", da naj bi bilo za odpravo kršitve potrebnih deset mesecev, zato namerava "v prihodnjih dneh" predlagati ukrepe proti Hrvaški. Hrvaška je zakon o uporabi evropskega pripornega naloga zelo na hitro spremenila le tri dni pred vstopom v unijo, tako da bi tudi kršitev morala odpraviti po "enako hitrem postopku", meni komisarka za pravosodje Redingova.

Na Hrvaškem so sporni zakon poimenovali "lex Perković", saj naj bi bil njegov namen predvsem preprečiti izročitev enega nekdanjih vodij jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipa Perkovića. Perkovićevo izročitev zahteva Nemčija zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983.

"Zato sem nekako presenečena, da naj bi bilo za spremembo potrebnih več kot deset mesecev in da naj bi začela veljati šele 15. julija 2014," je zapisala komisarka v pismu hrvaškemu pravosodnemu ministru Orsatu Miljeniću z datumom 4. september. Poleg tega je komisarka v pismu poudarila, da ne razume, zakaj bi bilo treba ponovno uskladitev spornega zakona z evropskim pravnim redom povezati z ustavnimi spremembami, saj bi to predvsem privedlo do nepotrebnih zamud. Komisarka pismo sklene z opozorilom, da bo v kratkem ukrepala. "V dogovoru s predsednikom Barrosom nameravam v prihodnjih dneh komisiji predlagati ukrepe, ki bodo Hrvaško spodbudili k odpravi kršitve brez nepotrebnih zamud," piše v pismu.

Sankcije lahko vključujejo uvedbo nadzornega mehanizma, ki velja za Romunijo in Bolgarijo, in omejitev dostopa do evropskih sredstev na področju pravosodja. Prav tako bi neodzivnost Hrvaške negativno vplivala na njene priprave na vstop v schengenski prostor. Pričakovati je torej, da bo Redingova vprašanje odprla na zasedanju kolegija komisarjev prihodnji torek v Strasbourgu, če ji Hrvaška do takrat ne bo posredovala ustreznejšega časovnega načrta za spremembo spornega zakona.

Komisarka je Hrvaško v svojem pismu pozvala k "nagli in brezpogojni" spremembi spornega zakona. Čeprav "naglo ne pomeni konkretnega časovnega roka, je jasno, da želimo hiter premik na hrvaški strani," je danes pojasnil tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. Komisija želi po njegovih besedah od hrvaških oblasti "specifičen koledar" za uskladitev spornega hrvaškega zakona z evropsko zakonodajo, na podlagi katerega bo presodila, ali so njihove zaveze verodostojne. V odzivu na stalne očitke Hrvaške, da je komisija ne obravnava enako kot druge članice, pa v Bruslju pojasnjujejo, da so lahko uporabo evropskega pripornega naloga omejile le tiste članice, ki so se o njem pogajale in leta 2002 sprejele odločitev o njegovi uvedbi.

Članice so imele tedaj možnost, da s posebno izjavo omejijo uporabo tega naloga, tako da ta ne more veljati retroaktivno za kazniva dejanja, storjena pred nekim določenim datumom, pri čemer je najbližji možni datum 7. avgust 2002. Za to so se odločile Avstrija, Italija in Francija. Avstrija in Italija sta uporabo omejili na kazniva dejanja, storjena po 7. avgustu 2002, Francija pa na kazniva dejanja, storjena po novembru 1993. Za članice, ki so se uniji pridružile po uvedbi evropskega pripornega naloga, pa možnost omejitve njegove uporabe ne velja več.

Hrvaška še posebej izpostavlja primer Slovenije in Češke, ki sta uporabo naloga po vstopu v unijo prav tako omejili, a sta morali nato kršitev odpraviti. Pritožuje se, da sta imeli ti državi za odpravo kršitve več let časa, medtem ko mora sama ukrepati takoj. V Bruslju so v povezavi s temi hrvaškimi očitki pojasnili, da je primer Hrvaške v eni stvari bistveno drugačen - ne Slovenija ne Češka nista zakona spremenili le tri dni pred vstopom v unijo. "Ne gre le za kršitev zakonodaje EU, temveč tudi za zlorabo zaupanja," so opozorili. Evropski priporni nalog je Hrvaška omejila tako, da lahko izroči le tiste osumljene hrvaške državljane, ki so kazniva dejanja storili po 7. avgustu 2002.

Hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenić je v pismu izrazil začudenje, da je Redingova znova napovedala možne ukrepe proti Hrvaški, če političnim obljubam Zagreba ne bodo čim prej sledila dejanja. Kot navaja Novi list, je minister ocenil, da bi Evropska komisija lahko ukrepala proti Hrvaški zgolj v primeru resnih pomanjkljivosti pri uveljavitvi evropskega pravnega reda. Poudarjajo, da Zagreb izvaja obveznosti, ki izhajajo iz evropskega pripornega naloga, ter da so določili časovnico za spremembe spornega zakona, kot je zahtevala Redingova v prejšnjem pismu.

Evropska komisarka za pravosodje je takoj po spremembi hrvaškega zakona opozorila Zagreb na enostransko potezo, a je na odgovor čakala več kot mesec dni. Premier Zoran Milanović je napovedal, da bodo sporno omejitev spremenili, a v rednem postopku. Obenem bodo v Bruslju sprožili razpravo o enakopravnosti članic EU, ker nekatere članice EU lahko omejijo uporabo evropskega pripornega zakona, nekatere pa tega ne smejo. (STA, mm)