Neprijetne novice z Bližnjega vzhoda

Ruske rakete Iranu znova odmrznjene

Rusija je po najnovejših podatkih ruskega Kommersanta pristala na izgradnjo še enega jedrskega reaktorja v Iranu ter na prodajo zmogljivih protiletalskih raket S-300. O teh temah naj bi se pogovarjala predsednik Rusije Vladimir Putin in iranski predsednik Hasan Rohani ob jutrišnjem Putinovem obisku v Iranu. Predvsem prodaja ruskih raket je že štiri leta jabolko spora med Iranom in Rusijo, pri čemer se je Rusija doslej sklicevala na to, da raket Iranu ne more prodati zaradi sankcij OZN, pri oblikovanju katerih je sicer sodelovala sama.

Če informacije Kommersanta držijo, bo torej odpovedana prodaja raket, zaradi katere je Iran od Rusije pred mednarodno arbitražo v Ženevi zahteval štiri milijarde dolarjev odškodnine, vendarle mogoča. In to kljub temu, da se režim sankcij proti Iranu sploh ni spremenil. Kar je dokaz, da je šlo tako pri zamrznitvi kot tudi pri nepričakovani odmrznitvi prodaje za povsem politično odločitev, kot smo ocenjevali že v času, ko je do prve zamrznitve sploh prišlo.

Sporazum med Iranom in Rusijo je bil sicer podpisan že 26. februarja leta 2007, toda Rusija je to zanikala in poskušala izročitev sistemov vezati na nekatere koncesije s strani ZDA. S–300 je sicer ruski izdelek iz časov Sovjetske zveze (v uporabi je od leta 1979), vendar še zmeraj ostaja eden od najbolj naprednih protiletalskih sistemov na svetu. Boljši od njega je le podoben ruski sistem S-400, (SA-21, 'Triumf'), ki je že nameščen v okolici Moskve in nekaterih drugih ruskih mest, Rusija pa razvija tudi sistem S-500, ki naj bi bil zmožen sestreljevati tudi objekte v vesolju. Njihovi radarji delujejo v 'elektromagnetni tišini', uspešnost zadetkov proti manevrirnim raketam pa naj bi bila med 80 in 98 odstotki.

En sam radar lahko hkrati vodi dvanajst izstrelkov in spremlja 100 tarč ter jih napade 12, letala pa pred temi vrstami raket niso varna niti na višini 27 kilometrov. Piloti NATO so bili sicer ob dosedanjih intervencijah sicer navajeni 'varno' (in ne vedno natančno) bombardirati z višin nad 8 kilometrov, pred raketami S-300 pa jih v primeru enostranskih 'humanitarnih intervencij' v prihodnje ne bi rešil niti beg v vesolje. ZDA so zato izrazile svoje odkrito nezadovoljstvo že zaradi ruske prodaje raket, v Izraelu pa so bili zaradi nameravane prodaje raket S-300 Iranu in Siriji tako vznemirjeni, da so v Moskvo poslali že več odposlancev z nalogo, da prepričajo Kremelj, naj odstopi od tega načrta.

Rusija je na te zahteve pogosto pristajala in pri pogajanjih z Iranom upoštevala tudi interese ZDA oziroma Izraela, vse do sedanjega razpleta sirske krize. Vendar pa tudi informacija Kommersanta ne pomeni, da bo do prodaje raket res prišlo, saj je Rusija iste rakete že večkrat uporabila kot 'asa' v svoji diplomatsko-vojaški strategiji. Nobeno naključje tudi ni, da je do omenjene odmrznitve prodaje raket Iranu prišlo prav na vrhuncu razpleta sirske krize, kar je jasen znak, da želi Vladimir Putin ujeti pravi trenutek, da okrepi tudi Iran, za Sirijo svojega drugega najpomembnejšega zaveznika v regiji.

Zaradi spremembe ruske politike so najbolj nezadovoljni in zaskrbljeni predvsem politiki v Izraelu. »Če bodo izstrelki izročeni in bodo postali operativni, potem bo celoten izraelski zračni prostor postal območje prepovedi poletov. Transfer izstrelkov je resna varnostna sprememba ter izzivanje Izraela in mi ne bomo mogli samo stati ob strani,« je Netanjahu s tem v zvezi dejal evropskim zunanjim ministrom.

Poleg raket S-300 je sirijska vojska dobila tudi učinkovite rakete Jakont, ki so namenjene uničevanju ladij oddaljenih okoli 300 kilometrov od obale. Gre za najmodernejše rakete, ki predstavljajo novo nevarnost za vse vojaške ladje, ki bi bile uporabljene za morebitne napade na Sirijo. Rakete z oznako P-800 imajo 200 kilogramov težko bojno glavo in letijo samo nekaj metrov nad vodno površino, zaradi česar jih je težko pravočasno odkriti.

To ni edina za Izrael in ZDA neprijetna novica z Bližnjega vzhoda. Med debato o načrtu resolucije o Siriji v ruskem parlamentu je Aleksej Puškov, vodja komiteja za zunanjo politiko v Dumi, v sredo napovedal, da bi Rusija ob nadaljevanju zaostrovanja lahko povečala prodajo orožja Iranu in ponovno proučila pogodbo o transportu ameriških sil čez svoje ozemlje. Ameriške enote v Afganistanu se namreč še zmeraj oskrbujejo ob pomoči Rusije, ob odpovedi pogodbe pa bi se ameriška vojska znašla v resnih logističnih težavah.