Podpora REKOM-u ob dnevu miru

V Ljubljani je na Kongresnem trgu pobudo za ustanovitev meddržavne komisije s svojimi podpisi znova podprlo več kot sto državljanov

21. septembra, ob mednarodnem dnevu miru je v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, Skopju in Podgorici potekalo zbiranje podpisov za ustanovitev REKOM-a, posebne meddržavne komisije, katere naloga bi bila ugotovitev dejstev o vseh množičnih zločinih, nastalih v državah naslednicah nekdanje SFRJ od leta 1991 pa do leta 2001. Komisija bi lahko organizirala tudi javna pričevanja ter izpovedi žrtev zbrala v posebnem poročilu, ki bi bilo nato predloženo parlamentom vseh držav, z namenom, da bi države lahko sprejele ukrepe in zagotovila, da se podobne množične kršitve nikoli več ne bi ponovile.

V Ljubljani je na Kongresnem trgu pobudo s svojimi podpisi znova podprlo več kot sto državljanov, med njimi tudi profesor dr. Niko Toš, nekdanji politik Janez Podobnik in mnogi drugi. Pobudo sicer zagovarja Koalicija za REKOM, ki jo sestavlja več kot 1.900 organizacij civilne družbe in posameznikov iz vseh držav, nastalih po razpadu nekdanje SFRJ. Pobudo za REKOM je s podpisi doslej podprlo tudi več kot 543.870 državljanov držav regije. Koalicija za REKOM je državam predstavila tudi Predlog statuta REKOM-a, ki je nastal po petih letih posvetovalnega procesa, v katerem je sodelovalo preko 6.100 aktivistov organizacij za človekove pravice, organizacij mladih, združenj družin žrtev, taboriščnikov, veteranov in borcev, umetnikov, učiteljev, predstavnikov cerkva in verskih skupnosti ter drugih skupin in združenj civilne družbe iz vseh držav naslednic nekdanje SFRJ.

Koalicija za REKOM je nato vse predsednike držav v regiji zaprosila, da imenujejo svoje pooblaščene predstavnike. Njihova naloga bi bila informiranje držav o Pobudi REKOM in proučitev možnosti za ustanovitev meddržavne komisije. Predsedniki držav v regiji (makedonski, črnogorski, srbski, hrvaški, kosovski in dva člana predsedstva BiH, razen srbskega člana predsedstva v BiH) so medtem že imenovali svoje pooblaščene predstavnike, katerih naloga je da se seznanijo s pobudo ter ocenijo pravne možnosti za njeno uresničitev glede na zakonodajo posameznih držav. To so dr. Zlata Đurđević, redna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Zagrebu, sodnik Apelacijskega sodišča v Beogradu Siniša Važić, prof. dr. Sonja Tomović-Šundić, dekanka Fakultete političnih ved v Podgorici, Luben Arnaudoski, namestnik Generalnega sekretarja za pravne in organizacijske posle v kabinetu predsednika Makedonije, Selim Selimi, pravni svetovalec predsednice Kosova, Aljoša Čampara, namestnik župana Sarajeva in Goran Mihaljević, pooblaščenec člana Predsedstva BiH. Prvi sestanek Regionalne skupine strokovnjakov za REKOM je bil 6. septembra v Zagrebu. Konec oktobra naj bi pravni strokovnjaki še podrobneje analizirali Predlog statuta REKOM.

 Pobudo podpirajo tudi Svet Evrope, Evropski parlament, Evropska komisija, Komisar OZN za človekove pravice in številne mednarodne institucije. V Sloveniji so pobudi izrecno podprli številni državljani in intelektualci, evropski poslanci Ivo Vajgl, Jelko Kacin in Lojze Peterle, poslanka Tanja Fajon, minister Gregor Virant in mnogi drugi. Pobudo sta podprla tudi nekdanji predsednik Slovenije dr. Danilo Türk in sedanji predsednik Slovenije Borut Pahor, ki je februarja v sporočilu za javnost poudaril »naklonjenosti predsednika Republike Slovenije pobudi in prizadevanjem za spravo in ugotavljanje nespornih dejstev o usodi žrtev, ki lahko prispeva pri tesnejšemu sodelovanju držav in k trajnemu miru v regiji« ter pobudo ocenil kot »zelo potrebno, tako zaradi ugotavljanja dejstev o usodi izginulih oseb, kot tudi zaradi ugotavljanja in popravljanja vseh posledic množičnih kršitev človekovih pravic ter krepitve zaupanja med narodi«.