Ne deljenju odškodnin kar počez?

Virant: Morda bi kazalo razmisliti o višini odškodnine za izbrisane po sodni poti

Poslanci so po skoraj petih urah zaključili razpravo o predlogu zakona o povračilu škode izbrisanim. Med razpravo je večina poslancev opozarjala na vprašanji višine odškodnin in kroga upravičencev. Minister Gregor Virant je menil, da je krog upravičencev določen premišljeno, bi pa morda kazalo razmisliti o omejeni višini odškodnine po sodni poti. "Problematika izbrisanih je eden najtrših orehov, kar jih je sploh kdaj trl državni zbor in vlada pred njim," je na današnji prvi obravnavi predloga zakona poudaril notranji minister Virant.

Zaveda se, da izbrisani niso zadovoljni s predvideno višino odškodnin, a kot je pojasnil, jim zakon daje možnost uveljavljanja individualnih okoliščin po sodni poti. Veliko poslancev med razpravo namreč opozarja, da je problematiko treba reševati z individualnim pristopom. Ob tem je Virant opozoril, da je pristaš civilnega dialoga, a da v tem primeru to "milo rečeno ni enostavno", saj so zahteve izbrisanih izjemno visoke. Do druge obravnave se "kakšna stvar" lahko popravi ali dopolni, a bo to treba storiti zelo premišljeno. Virant osebno sicer za zdaj stoji "točno za tem, kar je v zakonu zapisano", bi pa morda kazalo razmisliti o višini odškodnine po sodni poti.

Virant v sredo potuje v Strasbourg in pričakuje, da bo odbor ministrov držav članic Sveta Evrope zakon pozdravil ter naložil "kakšen dodaten razmislek, a ne v smislu kakšnih drastičnih sprememb". Po njegovi oceni se bo odbor tudi na nek način zavaroval v tem smislu, da bo končno besedo imelo Evropsko sodišče za človekove pravice. Sestal se bo tudi s predsednikom sodišča in skušal čim bolj natančno pojasniti "vse okoliščine te naše zgodbe o izbrisanih" v upanju na pozitiven odziv sodišča.

Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer je med razpravo dejal, da je lahko sram tiste, ki so dopustili, da se je izbris zgodil in tiste, ki danes to zagovarjajo. Njega pa je sram zato, "ker če je to bilo možno enkrat v tej državi, bo možno še drugič in bojim se ljudi, ki bodo prišli na oblast, da bodo to naredili", je dodal. Da bo treba zakon še precej dopolniti, pa je ocenila poslanka SD Ljubica Jelušič. Po njenih besedah je to eden od zakonov, s katerim se počasi popravlja krivico, ki se je zgodila v letih 1991 in 1992. Strinja se, da so med izbrisanimi tudi taki, ki so delovali proti slovenski državi, a to bi morala država ugotavljati že v letih po osamosvojitvi s pomočjo kazenskega pregona.

Poslanec DL Branko Kurnjek je dejal, da razume izbrisane, ki s predlaganimi odškodninami niso zadovoljni, a jih kljub temu poziva, naj v danem finančnem položaju v državi sprejmejo predlagane rešitve. Nekdanji notranji minister in aktualni poslanec SDS Vinko Gorenak se je strinjal z Virantom glede upravičenosti kroga upravičencev, je pa poudaril, da bi odškodnino v primeru tožbe omejil na manjši znesek. Vprašanje izbrisanih je treba rešiti enkrat za vselej, je menil vodja poslancev SLS Mihael Prevc. Ob tem upa, da se bo v nadaljevanju zakonodajnega postopka dosegel konsenz z izbrisanimi, ki jim je zakon tudi namenjen.

Poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak je poudarila, da imajo sočutje do tistih, ki se jim je zgodila krivica, zato menijo, da je potrebna individualna obravnava, "ne pa deljenje odškodnin kar počez". "Ta zakon je v prid vojnih dobičkarjev in tistih, ki si na račun tega zakona pridobivajo glasove," je dejala. Predlog zakona za okoli 10.000 upravičencev predvideva enostaven upravni postopek v višini odškodnine 40 evrov na mesec izbrisa. Če s tem ne bo zadovoljen, bo upravičenec lahko tudi tožil državo, a bi po trenutnem predlogu lahko dobil največ dvainpolkrat višjo odškodnino od predvidenega pavšala.

Zvečer so poslanci z 49 glasovi za in enim proti odločili, da je predlog zakona o povračilu škode izbrisanim primeren za nadaljnjo obravnavo. V tej fazi so ga podprli v koalicijskih strankah ter v opozicijski SLS. V NSi so se glasovanja vzdržali, od poslancev SDS pa je proti glasoval poslanec Marijan Pojbič. Pri glasovanju je bilo navzočih 75 poslancev. Med razpravo je večina poslancev opozarjala na vprašanja, ki so neusklajena z izbrisanimi, zlasti na predvideno višino odškodnine in krog upravičencev. Notranji minister Gregor Virant je poslancem pojasnil, da je krog upravičencev določen premišljeno. Odškodnina bi po predlogu pripadla nekaj več kot 10.000 izbrisanim: vsem, ki so si na katerikoli pravni podlagi pridobili status.

Veliko poslancev je namreč ocenjevalo, da bo predlog v nadaljevanju postopka treba popraviti, so se pa načeloma strinjali, da ga je treba sprejeti in tako slediti sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter popraviti krivice. V opoziciji medtem ne zanikajo, da se je nekaterim res zgodila krivica, a bi bilo po mnenju večine to problematiko treba preverjati od primera do primera. Ob tem so nekateri izražali upanje, da se bo v nadaljevanju dosegel konsenz z izbrisanimi. Po mnenju Majde Potrata (SD) je država dolžna popraviti krivico, Jani Möderndorfer (PS) pa je v obrazložitvi glasu izrazil obžalovanje, da problematike niso uredili že pred leti. Prepričan pa je, da bo zakon v prihodnji fazi prenovljen in upošteval pripombe.

Branko Grims (SDS) je znova poudaril potrebo po individualnem reševanju problematike in napovedal, da se bodo v nadaljnji obravnavi o podpori zakonu odločali na podlagi odločitev glede dopolnil, ki jih bodo vložili. Jakob Presečnik (SLS) je opozoril, da so za individualen pristop "žal zamudili vlak", zadevo pa da je treba premakniti naprej. Pričakujejo, da se bodo v drugi obravnavi našle kakšne boljše rešitve. Po predlogu bo sicer za vsak zaključen mesec izbrisa upravičenec upravičen do 40 evrov odškodnine. Če se s tem ne bo strinjal, lahko vloži tožbo, a tudi na sodišču določena odškodnina ne bo smela preseči 2,5-kratnega zneska, ki bi ga upravičenec dobil v upravnem postopku.

Predlog upravičencem prinaša tudi druge oblike pravičnega zadoščenja: upravičenost do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do državne štipendije, do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja z državljani Slovenije, do dostopa do izobraževalnega sistema ter do vključitve in prednostne obravnave v t. i. integracijskih programih. (STA, mm)