Članica Pussy Riot gladovno stavka

Njena brigada naj bi zato delala od 16 do 17 ur dnevno, od pol osmih zjutraj do pol enih zjutraj

»Gladovno bom stavkala tako dolgo, dokler uprava taborišča ne bo prenehala kršiti zakonodajo in bo jetnice prenehala obravnavati kot živino, ki so ji odvzete vse pravice,« je Nadežda Tolokonikova zapisal v svojem pismu, v katerem je opisala kršitve človekovih pravic v ruskem taborišču, ki spominjajo na razmere v gulagih. Članica skupine Pussy Riot Nadežda Tolokonikova, ki je bila obsojena zaradi uporniške 'cerkvene' plesne točke, se je v popravnem taborišču PC-14 odločila za gladovno stavko. V svojem pismu je navedla tudi razloge, zaradi katerih se je odločila za ta skrajni korak.

Na prvem mestu je predvsem dejstvo, da jo vodstvo kazenske kolonije, v katero je bila poslana na delo »ne želi poslušati«, vendar zagotavlja, da ne bo popustila pri svojih zahtevah in da ne bo gledala, kako njeni sojetniki, ki delajo »v razmerah podobnih suženjskim«, padajo pod napori. Zato zahteva, da taborišče v Mordoviji, kamor so jo poslali na prestajanje kazni, »deluje v skladu z zakonom«. Taborišče PC-14 naj bi imelo po njenem opisu največ paznikov, najdaljše delovnike in naj bi bilo znano po najhujših kršitvah pravic jetnikov. V taborišču jo je sprejel polkovnik Kuprijanov, namestnik vodje taborišča, ki naj bi bil vodja kolonije. Kuprijanov ji je takoj dejal, da mora vedeti, da je on osebno, ko gre za vprašanja politike, stalinist. Kmalu zatem na bi jo poklical na pogovor še polkovnik Kulagin, ki ji je predlagal, da naj prizna svojo krivdo, v kolikor si želi doseči hitrejšo izpustitev.

»Zadela te je nesreča. Obsojena si na dve leti v koloniji. Ljudje ponavadi spremenijo svoje mnenje, ko se jim zgodijo slabe reči. Če hočeš hitro amnestijo, potem moraš priznati svojo krivdo. Če ne, potem ne boš amnestirana,« ji je dejal polovnik. Nadežda Tolkonikova mu je odgovorila, da »bo delala samo 8 ur, v skladu z zakonom o delu«, polkovnik pa ji je odgovoril, da je »zakon ena zadeva, drugi pa je norma in če jo ne boš izpolnila, boš delala nadure«, ter da so v taborišču »zlomili že močnejše od nje«. Njena brigada naj bi zato delala od 16 do 17 ur dnevno, od pol osmih zjutraj do pol enih zjutraj. V najboljšem primeru naj bi zaporniki imeli štiri ure spanca. Peticije, ki jih zaporniki pišejo upravi in zahtevajo še več dela, naj bi bile napisane pod pritiskom uprave in sojetnikov, ki jih podpirajo, nihče pa si ne upa zoperstaviti »prošnjam za delo« tudi ob nedeljah.

Nadežda opisuje tudi primer 50-letne ženske, ki je prosila, da bi lahko šla v spalnice ob osmih zvečer in zaspala ob desetih, da bi imela vsaj osem ur spanca. Namesto da bi ji to dovolili, so v taborišču sklicali sestanek brigade in jo na njem žalili kot parazitko, češ da bi 'krava' morala delati še več, saj ni edina, ki hoče več spati. Tisti, ki ne ubogajo, morajo ostati v 'lokalki', ograjenem prostoru med barakami in ne smejo v barake, čeprav je zunaj zelo mrzlo. V eni od brigad naj bi zato morali neki starejši ženski, ki je bila malce predolgo v 'lokalki', amputirati zamrznjene prste in nogo. Druga kazen je prepoved higiene, zaradi česar se zaporniki ne smejo kopati v kopalnicah. Najbolj trdoglavim prepovedujejo jesti lastno hrano. Ob tem v taborišču za prekerno delo zaslužijo mizerne plače – Nadežda Tolokonikova je na primer junija v mesecu dni zaslužila samo 29 rubljev (57 penijev, manj kot evro), kljub temu, da njena enota vsak dan zašije 150 policijskih uniform.

Ob tem delajo na odsluženih strojih, norme pa se neprestano povečujejo. Več kot zapornice naredijo, višje so postavljene norme. Pred dvema tednoma je bila norma tako arbitrarno dvignjena z 100 uniform dnevno na 150 uniform, čeprav bi v skladu z zakonom morali biti delavci o spremembi obveščeni najmanj dva meseca pred spremembo. Delavci so na poljih morali delati celo leta 2010, ko je ogenj zajel vso okolico in niso videli niti dva metra pred seboj. Istočasno v taborišču število delavcev pada. Nasilje je pogosto. Pred letom dni naj bi neko žensko pazniki pretepli do smrti, nato pa je bil kot razlog smrti v mrliški list vpisan infarkt. Zaporniki zato delajo na robu živčnega zloma, bolj lačni kot siti in v neprestanem strahu pred naslednjim dnem.

Zaradi obupnih pogojev v taborišču PC-14 je odvetnik članice Pussy Riot Dimitrij Dinze letos napisal pritožbo in jo naslovil na tožilstvo ter vodstvo taborišča. Takoj zatem so se v taborišču začele neprestane preiskave spalnic, zaplembe toplih oblačil in grožnje po zaplembi toplejše obutve. Nato naj bi zaporniki dobili celo inštrukcije uprave o tem, kako naj se fizično izživljajo nad »uporniško« članico Pussy Riot. »Zato s 23. septembrom začenjam z gladovno stavko in zavračam delo v suženjskih pogojih. Gladovno bom stavkala tako dolgo, dokler uprava taborišča ne bo prenehala kršiti zakonodajo in bo jetnice prenehala obravnavati kot živino, ki so ji odvzete vse pravice zaradi proizvodnje in doseganja ciljev šiviljske industrije in vse dotlej, dokler nas ne bodo pričeli obravnavati kot ljudi,« je v svojem odprtem pismu zapisala Nadežda Tolokonikova.