Slovenija ni imuna na problem zlorabe otrok na spletu

Zloraba otrok na spletu je globalni problem, ki zahteva mednarodno sodelovanje

Poudarek letošnjega posveta o zlorabi otrok na spletu je na razsežnosti teh zlorab in njihovem preprečevanju. Po besedah predstavnice Interpola Adele Desirs se s širitvijo spleta širi tudi zloraba, ki postaja globalni problem in zato potrebuje globalne rešitve. Tudi minister Jernej Pikalo poudarja, da je preprečevanje zlorab naloga vseh v družbi. Kot je dejal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ga zelo veseli, da se internet razvija, veliko manj pa ga veseli, da je vedno več zlorab tudi najranljivejših skupin, kot so otroci.

Samo dober pravni okvir na tem področju je osnova, da se lahko preprečuje zloraba otrok na spletu, meni minister. Ob tem je spomnil, da so v torek ustanovili internetni upravljavski forum, s katerim želijo prispevati k varnejšemu internetu v Sloveniji in izven njenih meja. Adele Desirs je v svojem predavanju dejala, da splet predstavlja zlato jamo za pornografijo, shranjevanje gradiva v spletnih oblakih in strežnikih kjerkoli po svetu pa preiskovalcem otežuje delo. V zadnjem času po njenih besedah beležijo tudi porast fotografij zlorab dojenčkov in malčkov, ki še ne morejo govoriti in zato o tem ne morejo poročati, fotografije pa postajajo vse bolj nazorne in nasilne, je pojasnila.

Za storilce po njenih besedah ne velja stereotipna predstava, da so to "neki čudni posamezniki", temveč so med storilci tako moški kot ženske različnih starosti in različnih poklicev. Kot je omenila, so med storilci tudi starši, ki svoje otroke zlorabijo za plačilo. Zahtevno delo policistov pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj tako po besedah predstavnice Interpola zahteva sodelovanje med različnimi državami in preseganje nacionalnih zakonov, prav tako pa je potrebno sodelovanje internetne industrije. Za globalni problem je po njenem mnenju treba iskati globalne rešitve, naloga Interpola pa je koordinacija mednarodnega sodelovanja.

Eden od Interpolovih ukrepov je tudi blokada spornih spletnih strani, a Slovenije na seznamu držav, v katerih blokirajo sporne spletne strani, še ni. Kot je dejal vodja Centra za varnejši internet Slovenije Vasja Vehovar, bi si želel, da se Slovenija na ta seznam čim prej uvrsti. Direktor uprave kriminalistične policije Marjan Fank pa pojasnjuje, da omejevanje spletnih strani ni samo v domeni policije, veliko je odvisno tudi od upravljavcev spletnih strani in sodišč. Tu se velikokrat tehta med pravico do svobodnega izražanja in poseganjem v otrokove pravice, toda otrokove pravice so na prvem mestu, je poudaril.

Fank tudi pojasnjuje, da Slovenija ni imuna na problem zlorabe otrok na spletu. Letos so na policiji v prvem polletju obravnavali 45 primerov prikazovanja, izdelave, distribucije in posesti pornografskega gradiva, za katere so tudi podali kazenske ovadbe, lani pa so v celem letu zabeležili 59 tovrstnih primerov. Na prijavni točki Spletno oko so po Vehovarjevih besedah lani prejeli več kot 1000 prijav spletnih zlorab, dobro tretjino so jih tudi posredovali policiji. Večina primerov je bila objavljena na tujih strežnikih, vedno več pa je takšnih vsebin tudi na slovenskih strežnikih, pojasnjuje Vehovar.

Današnji posvet, ki se ga je udeležilo okoli 200 predstavnikov s področij sociale, šolstva, policije, nevladnih organizacij in akademske sfere, organizira Spletno oko - Center za varnejši internet Slovenije v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenjem za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. (STA, mm)