Tea Wutte

, 10:15  |  Svet

Z referendumi proti 'zeleni norosti'

Državljani so z referendumom odpravili ureditev, ki so jo zagovarjale prav vse politične stranke v mestni vladi. Naslednji referendum bo novembra v Berlinu

V Hamburgu,  drugem največjem nemškem mestu, bo kmalu prišlo do 'deprivatizacije' lokalnega električnega omrežja, katerega lastnika sta bila doslej švedski koncern Vattenfall in nemško podjetje E.ON. Čeprav naj bi privatizacija prinesla nižje stroške za uporabnike – tako so državljanom politiki obljubljali pred leti -, se nemški eksperiment ni končal dobro za potrošnike, dodatne težave pa je prinesla še 'zelena' usmerjenost vlade, ki izjemno hitro povečuje stroške električne energije.

Mesto Hamburg je sicer že doslej imelo v lasti okoli 25 odstotkov lastništva omrežja, kmalu pa bo znova postalo edini lastnik. Če bi bilo po volji mesta oziroma mestnih oblasti, sicer nikoli ne bi prišlo do ponovne deprivatizacije mreže, saj so se vladajoči Zeleni, socialdemokrati (SPD) pa tudi Svobodnjaki (FP) in krščanski demokrati (CDU) upirali takšni odločitvi, ki so jo ljudje sprejeli – na referendumu. Zaradi uspeha referenduma je podoben referendum že napovedan tudi v Berlinu, kjer bodo o koncu privatizacije omrežja glasovali novembra letos.

Vse skupaj je tudi upor proti 'diktaturi' Zelenih in politike vlade, ki želi v kratkem času bistveno dvigniti cene elektrike, da bi se na tej podlagi zmanjšalo onesnaževanje okolja in pripravili temelji za razvoj nove industrije, utemeljene na novih tehnologijah. Cilj je dober, toda proces gre v Nemčiji tako hitro, da ga ljudje ne dohajajo več. V Nemčiji, kjer potrošniki plačujejo najvišjo ceno električne energije v Evropi, naj bi se cene elektrike namreč kmalu povečale še za 20 odstotkov. Celo nemški Spiegel je to označil kot »agresivno in brezobzirno ekspanzijo na račun vetrne in solarne energije«. Po nesreči v Fukušimi je namreč nemška vlada zelo hitro izključila svoje jedrske centrale in napovedala večjo uporabo vetrne in solarne energije. Vendar sedaj tudi najbolj dobronamerni in odrekanja željni državljani ne zmorejo več sprejemati novih in novih finančnih obveznosti v obliki najrazličnejših taks in dvigovanja cen.

Samo v naslednjem letu naj bi se kilovatna ura elektrike v Nemčiji podražila za 0,2 do 0,4 centa za kilovat, medtem pa se bo proizvodnja zelene energije do leta 2020 povečala z 31.000 megavatov na 45.000 megavatov. Veliko, vendar še zdaleč ne dovolj za naraščajoče potrebe. Obenem bo ta energija zelo draga, okoli 26 milijard evrov, bistveno dražja kot energija iz drugih virov energije. Zato so celo sredinski časniki v Nemčiji pričeli pisati o potrebi po »koncu zelene norosti«, saj naj bi največjo ceno tehnološke revolucije znova in neproporcionalno nosili najbolj revni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.