»Naredili bomo vse, kar je potrebno, da naredimo proračun, kot mora biti«

Čufer: Zaenkrat ni potrebe, da bi razmišljali o pomoči - Kopač Mrakova: Prej bomo rešili bančne probleme, lažje bo na področju socialne politike

Trenutno še ni potrebe, da bi razmišljali o prošnji za mednarodno pomoč, se je minister za finance Uroš Čufer odzval na poziv predsednika stranke SDS Janeza Janše, naj vlada zaprosi za mednarodno finančno pomoč. Minister meni, da je proračun ustrezno naravnan, ob rezultatih stresnih testov bank pa bodo pripravili postopek za financiranje sanacije. Rezultate stresnih testov bank pričakuje konec novembra. Takrat se bo videlo, koliko denarja bo morala država zagotoviti za sanacijo bank.

"Trenutno še ni potrebe, da bi o tem razmišljali. Naredili bomo vse, kar je potrebno, da naredimo proračun, kot mora biti, da je ustrezno naravnan - takšen mislim, da je. In da ko dobimo rezultate bank, naredimo postopek, kako to tudi sfinancirati," je na novinarski konferenci po seji vlade danes v Ljubljani na novinarsko vprašanje odgovoril Čufer. Vlada je danes sicer sprejela predlog proračuna za leti 2014 in 2015, ki predvideva 8,6 milijarde evrov prihodkov in 9,6 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj bi tako znašal eno milijardo evrov oz. 2,9 odstotka BDP.

Predsednik SDS in nekdanji premier Janša je danes ocenil, da se je država s proračunom za prihodnji dve leti dokončno poslovila od ambicije, da se sama izkoplje iz krize, zato vladi svetuje, naj mednarodne institucije zaprosi za pomoč. Z odlašanjem bo cena vsak dan višja, pogoji za Slovenijo pa ostrejši, je opozoril. Na Janševe besede sta se po seji vlade odzvala tudi ministra za zunanje zadeve in za pravosodje, Karl Erjavec in Senko Pličanič.

Če bi bil Janša predsednik vlade, gotovo ne bi dal takšnih izjav, je menil Erjavec. "Glede na to, da udobno sedi v opoziciji, si pa to lahko privošči," je dodal. Po Pličaničevi oceni pa je šla Janševa izjava v smeri, da proračun ni realen. Pličanič meni, da je proračun realen, "res pa je, da je Slovenija v težkem položaju in se bomo morali vsi skupaj, z opozicijo vred, zelo potruditi, da se izkopljemo iz te situacije".

Ključni problem Slovenije je bančni sistem, ne reforme s področja našega ministrstva, je medtem poudarila ministrica za delo Anja Kopač Mrak danes v Bruslju. O minimalni plači in drugih konkretnih vidikih reform, ki jih mora izvesti Slovenija, bo sicer podrobneje govora v torek na sestanku s predstavniki Evropske komisije v Ljubljani, je povedala. "Socialna politika kot taka je odvisna od stanja gospodarstva v državi, tako da prej bomo rešili probleme v bančnem sektorju, lažje bo tudi na področju socialne politike," je še dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po srečanju z evropskim komisarjem za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlom Andorjem v Bruslju.

V odgovoru na vprašanje, ali bi bilo lažje, če bi Slovenija zaprosila za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, je poudarila, da se s komisarjem o tem nista pogovarjala in da se sama ne želi spuščati v ugibanja. Ministrica je sicer s komisarjem govorila o strukturnih reformah, ki jih mora izvesti Slovenija, a podrobneje se bodo o minimalni plači in drugih konkretnih vidikih reform pogovarjali v torek v Ljubljani na sestanku s predstavniki komisije, ki pa ne bodo iz oddelka komisarja za zaposlovanje in socialne zadeve, ampak iz oddelka komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna.

Med strukturnimi reformami, ki jih Bruselj pričakuje od Slovenije, so tudi nadaljnje reforme na trgu dela. V evropskih priporočilih piše, naj Slovenija zagotovi, da trendi na področju plač, vključno z minimalno plačo, "podpirajo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest" ter naj spremlja učinke nedavno sprejete reforme trga dela in po potrebi opredeli dodatne ukrepe, vključno z ureditvijo študentskega dela. Na vprašanje, kakšna so sporočila komisije glede minimalne plače v Sloveniji, je ministrica odgovorila, da se oba s komisarjem za zaposlovanje in socialne zadeve zavedata pomena minimalne plače predvsem v kontekstu zagotavljanja dostojnega dela. "Problem konkurenčnosti Slovenije vsekakor ni problem višine minimalne plače, ampak so problemi drugje," je izpostavila.

A čeprav imata s komisarjem Andorjem po ministričinih besedah podoben pogled na minimalno plačo, v komisarskem oddelku za gospodarske in denarne zadeve po navedbah virov izpostavljajo problem, da se v Sloveniji minimalna plača vsako leto uskladi z inflacijo, po drugi strani pa povprečna plača pada, tako da predstavlja minimalna plača vedno večji del znotraj povprečne plače. Ministrica naj bi sicer v torek na sestanku izpostavila, da stroškovni vidik dela ni ključni problem konkurenčnosti, temveč bolj vprašanje cene energentov in trošarine, da je neto minimalna plača nižja od praga revščine, ki je izračunan pri 606 evrih, ter da je posebnost slovenske minimalne plače tudi to, da vključuje dodatke za izmensko in nočno delo ter uspešnost.

V povezavi z učinki reforme na trgu dela, ki po mnenju komisije še niso povsem jasni, je ministrica povedala, da te pozorno spremljajo in da lahko reče, da so nekateri že vidni, na primer učinki zakona o delovnih razmerjih, saj se povečuje delež zaposlenih za nedoločen čas, kar pomeni, da se segmentacija trga dela zmanjšuje. Glede študentskega dela pa bodo predstavnikom komisije na torkovem sestanku po njenih besedah pojasnili, da bodo v prihodnjih dneh predstavljena izhodišča reforme študentskega dela, ki bo "vsekakor sredi naslednjega leta tudi sprejeta".

Med evropskimi priporočili Sloveniji je tudi poziv k nadaljnjim prilagoditvam po letu 2020 - do takrat naj bi delovala sprejeta pokojninska reforma, vključno z navezavo upokojitvene starosti na podaljšanje življenjske dobe. Ministrica je v povezavi s tem po današnjem srečanju povedala, da je v tem trenutku najpomembnejša vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe. (STA, mm)