|  Politika

SDS vložila interpelacijo zoper Čuferja

Minister Čufar

Minister Čufar
© Borut Krajnc

Poslanska skupina SDS je v torek zvečer v DZ vložila interpelacijo o delu in odgovornosti finančnega ministra Uroša Čuferja, ki bo na očitke odgovoril med njeno obravnavo. Očitajo mu odločitve, ki so na račun zaščite majhne skupine privilegiranih povzročile prekomerno obremenitev davkoplačevalcev. V SLS in NSi interpelacije niso podpisali. Po mnenju največje opozicijske stranke je Čufer osebno in politično odgovoren zaradi predloga za podelitev neomejenega državnega poroštva pri nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke ter predloga za razrešitev Andreja Širclja z mesta neizvršnega direktorja v t.i. slabi banki.

Kot so sporočili s finančnega ministrstva, bo minister očitke iz interpelacije "argumentirano in tehtno zavrnil" med njeno obravnavo v DZ. Vodja poslancev SDS Jože Tanko je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da se bo v okviru nadzorovane likvidacije Probanke in Factor banke z dobro milijardo evrov državnega jamstva zagotovilo denar za izplačilo depozitov tudi v znesku nad zakonsko določenimi 100.000 evri. Gre za najmanj 160 milijonov evrov, je dejal. "Ne strinjamo se, da tistim, ki razpolagajo z nadpovprečno velikim premoženjem, socializiramo obveznosti in jih plačujemo prek državnega proračuna," je dejal. Strošek bo po njegovih izračunih znašal 200 evrov na državljana. Da Čufer ni pristal na javno objavo imen tistih, ki jim bodo v celoti izplačali depozite nad 100.000 evrov, pa po njegovih besedah pomeni kršitev določb zakona o bančništvu.

Obe banki sta bili izčrpani s podeljevanjem nezavarovanih kreditov, z izplačili rezultatom neustreznih dividend, visokimi plačami uprave in nagradami nadzornikov, po drugi strani pa uprave in lastniki niso v celoti zagotovili možnosti za zagotovitev kapitalske ustreznosti in likvidnosti obeh bank, je bil kritičen. V SDS Čuferju očitajo tudi, da iz obeh bank ni pravočasno umaknil depozitov države. Teh je za 600 milijonov evrov, kar je glede na vlogo obeh bank v slovenskem bančnem sistemu - skupaj obvladujeta le štiri odstotke trga - po Tankovem mnenju že tako ali tako veliko preveč.

Tanko je še opozoril, da bi v primeru izvedbe stresnih testov v Probanki in Factor banki ter prenosom slabih terjatev na slabo banko v skladu z zakonom prišlo do ugotavljanja odgovornosti. "A z nadzorovano likvidacijo se tem postopkom v veliki meri izognemo," je dejal. "Nadaljujejo se kadrovske čistke," je nadaljeval Tanko. Vlada namreč Širclja s položaja neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje slabih terjatev bank ni razrešila zaradi nestrokovnosti, ampak so prevladali drugi razlogi, je dejal.

Poslanci SDS so kritični tudi do predloga proračuna za prihodnji dve leti, ki ga je vlada ta teden poslala v obravnavo v DZ. Medtem ko bodo odhodki zagotovo doseženi v načrtovani višini, pa bodo prihodki zaradi poslabšanja makroekonomskih napovedi precej nižji, je dejal Tanko, ki zato predlaga umik proračunskih dokumentov iz zakonodajnega postopka. V predlogu ni pokritja za eno milijardo evrov, je pojasnil. V SDS so interpelacijo vložili sami s podpisi 26 svojih poslancev. Ponudili so jo v podpis tudi ostalima opozicijskima strankama v DZ, a se za to nista odločili, je še povedal Tanko.

V SLS in NSi so pojasnili, da se bodo odločili glede na Čuferjeve argumente, imajo pa na njegovo delo druge očitke kot SDS. V SLS so bolj kot do likvidacije obeh zasebnih bank kritični do predloga proračuna, ki po besedah vodje poslanske skupine SLS Mihaela Prevca Slovenije ne bo popeljal iz krize, saj je načrtovan nerealno in državljane dodatno obremenjuje z davki. V NSi pa pravijo, da je težava Factor banke in Probanke prej težava guvernerja Banke Slovenije, Čuferju pa očitajo poteze glede davka na nepremičnine ter neizvajanje zakona o Slovenskem državnem holdingu.

Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je zapisal, da je interpelacija zoper Čuferja neupravičena in neutemeljena ter popolnoma zgrešena in neodgovorna. "SDS tako interpelira ministra za finance za odločitev, ki jo je sprejela vlada in ne minister," je poudaril. V SD menijo, da je interpelacija nepotrebna, v DeSUS je ne bodo podprli, v DL pa predlog še preučujejo. "Če bo koalicija branila slabo kadrovsko rešitev, ki je pripeljala do prekomerne obremenitve državljanov, je to njena odločitev," je na to dejal Tanko.

Interpelacija je sredstvo nadzora nad delovanjem vlade ali posameznega ministra. Leta 1991 sprejeta ustava določa, da lahko interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra sproži najmanj deset poslancev. Če po razpravi na plenarni seji večina vseh poslancev vladi oz. ministru izreče nezaupnico, sledi razrešitev. Interpelacija zoper Čuferja je prva v mandatu vlade Alenke Bratušek in že 30. od sprejema ustave samostojne Slovenije - od teh sta bili dve vloženi še pred ustanovitvijo 90-članskega DZ dne 23. decembra 1992. Zoper celotno vlado sta bili doslej vloženi dve interpelaciji (leta 1997 in 2004), od ministrov pa so se morali najpogosteje pred poslanci zagovarjati ministri za notranje zadeve, zoper katere je bilo doslej vloženih sedem interpelacij. Pri tem sta nekdanjo ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal doleteli kar dve interpelaciji, namreč v letih 2009 in 2010.

Poleg Čuferja si je od dosedanjih finančnih ministrov interpelacijo prislužil le še Mitja Gaspari, vendar dvakrat. Marca 1994 so jo vložili poslanci SLS, ker naj bi prekoračil pooblastila oz. ravnal negospodarno, ko je izdal državno jamstvo za najem posojila za neko zasebno podjetje, konec leta 1999 pa skupina poslancev social- in krščanskih demokratov, ki so mu očitali vodenje škodljive politike javnih financ ter negospodarno upravljanje z državnim premoženjem. Obakrat jo je uspešno prestal. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.