Max Modic

 |  Kultura

Jugoslovanski standard ali tehniko narodu

Razstava (JUS) ali kako na izviren in dovršen način predstaviti dosežke s področja industrijskega oblikovanja in tehnike, ki so nastali v nekem oddaljenem časovnem obdobju, ki pa nam je po drugi strani še vedno tako blizu

Legendarni fičko oziroma Zastava 750

Legendarni fičko oziroma Zastava 750
© Armada

Danes se bosta v okviru sarajevskega SOS Dizajn Festivala širši javnosti predstavila tudi slovenska oblikovalca Marko in Darko Miladinović iz kreativnega studia Armada. Njun umetniški projekt v obliki razstave grafik nosi naslov (JUS) Jugoslovanski standard, posvečen pa je pozabljeni dediščini dosežkov s področja industrijskega oblikovanja in tehničnih rešitev iz časov nekdanje skupne domovine Jugoslavije. Ali drugače, zanimivim in kakovostnim proizvodom ter njihovemu izvirnemu dizajnu, ki je bil pogosto predmet posmeha, prislužil pa si je tudi cinično oznako ‘socrealizem’.

Iskrin telefom, ki ga je kopiral tudi 'gnili kapitalizem'.

Iskrin telefon, ki ga je kopiral tudi 'gnili kapitalizem'.
© Armada

Otvoritev razstave, ki bo odprta do 21. oktobra, bo danes ob 19.30h v sarajevski Galeriji Java, na ogled pa bodo avtorske grafike predmetov, brez katerih si nekoč ni bilo mogoče predstavljati jugoslovanskega vsakdana in hkrati reči, s katerimi so še vedno povezani mnogi nostalgični spomini generacij, ki so odraščale v zlatih letih socializma. Naslov rastave (JUS) sta avtorja povzela po nekdaj razvpiti kratici za ‘jugoslovanski standard’, namen razstave pa je spomniti širšo javnost, da je bil takratni odnos do snovanja, oblikovanja in proizvajanja na področju tehnike v bistvu zelo napreden in v duhu časa.

Legendarni Rogov zložljivi bicikel Pony.

Legendarni Rogov zložljivi bicikel Pony.
© Armada

(JUS) na izviren in dovršen način predstavi dosežke s področja industrijskega oblikovanja in tehnike, ki so nastali v nekem oddaljenem časovnem obdobju, ki pa nam je po drugi strani še vedno tako blizu. Le kdo iz generacije otrok socializma se ne spomni prvih hladilnikov iz Gorenja, šminkerskih Tomosovih mopedov in ‘avtomatikov’, šivalnih strojev Bagat, žepnega kalkulatorja Digitron, ki je nastajal v istrskih Bujah, traktorjev Tomo Vinković, znamenitega mešalca malte in betona iz postojnskega LIV-a, da o kultnem fičku oziroma Zastavi 750 niti ne govorimo. »Razstava (JUS) je prikaz kultnih domačih proizvodov, ki se jim je moja generacija cinično izogibala in raje segala po tujih, ker se nam je v naši primitivnosti takrat zdelo, da bomo tako več veljali,« je o razstavi povedal glasbenik Magnifico, prav tako otrok tistega časa. »'Tujega nočemo, svojega ne damo' smo smatrali za floskulo, 'bratstvo in enotnost' pa kot dolgočasno in obrabljeno frazo, s čimer smo zgodovini dokazali, da nismo bili vreni tistega, kar smo imeli. Zato je ta razstava še toliko bolj pomembna: ker predstavlja navdih novim generacijam, našim pa opomin,« zaključi Magnifico.

Digitalizacija Jugoslavije: žepni kalkulator Digitron iz Buj.

Digitalizacija Jugoslavije: žepni kalkulator Digitron iz Buj.
© Armada

»Vsa okolja imajo svoje predmete. Mi smo imeli svoje. Niti slutili nismo, da bodo ti nepopolni, nereprezentativni tehnični predmeti 50 let kasneje postali del naše zasebne nostalgije, topografija našega kulturnega in čustvenega okolja, v katerem smo nekoč živeli,« je rastavo komentiral popularni Saša Lošić, pevec nič manj popularnega Plavega Orkestra, sarajevskega benda, ki je bil nekoč v popolni rimi z nostalgijo razstavljenih grafik. »Namen projekta (JUS) oziroma serije grafik Darka in Marka Miladinovića je s pomočjo kultnih ex-jugoslovanskih tehničnih znamk povedati zgodbo o nekem času, neki generaciji in nekem življenju, ki se je odvijalo v tem okolju,« še doda Loša.

Tomosov 'avtomatik' za ta velike frajerje.

Tomosov 'avtomatik' za ta velike frajerje.
© Armada

Marko in Darko Miladinović sta ustanovna člana kreativnega studia Armada, ki je specializiran za razvoj blagovnih znamk. Poleg bogate zgodovine oblikovanja identitet in razvoja blagovnih znamk, je studio Armada prepoznaven tudi po razvoju konceptov ter oblikovanju objektov in prostorov, želja njegove ekipe pa je soustvarjati s »podjetji, ki razumejo, da so originalna ideja, dizajn in uporabniška izkušnja ključnega pomena za prepoznaven in kvaliteten nastop na trgu«. Skratka, studio Armada vizijo podjetij, storitev in blagovnih znamk prevaja v duhovit in tržni jezik.

LIV-ov mešalec, s katerim se je gradila socialistična Jugoslavija.

LIV-ov mešalec, s katerim se je gradila socialistična Jugoslavija.
© Armada

Njihov vzporedni projekt (JUS) se je dotaknil tudi razvpitega Ramba Amadeusa, ki je razstavo na pot pospremil z besedami: »Ta razstava je nepogrešljiva predvsem zame in mojo generacijo, ki je biološko nastala za časa SFRJ. Poleg tega je zame pomembna tudi zato, ker sem svoj umetniški alter ego prav tako dizajniral v tej isti državi SFRJ, kar pomeni, da bi bila lahko med eksponati razstavljena tudi blagovna znamka Rambo Amadeus. S to razliko, da je Rambo Amadeus kot znamka preživel zlom države, v kateri je nastal, in obstal na prostoru bivše SFRJ, s katerim tudi dandanes uspešno sodeluje. Za mlajše generacije bo ta razstava dragocena, ker bodo lahko videle, da je bila industrijska proizvodnja za časa socializma kakovostnejša, funkcionalnejša in trajnejša od robe, ki se trenutno proizvaja v okolju tržnega kapitalizma.«

Kultni traktor Tomo Vinković

Kultni traktor Tomo Vinković
© Armada

SOS Dizajn Festival (krajše za ‘Študenti organizirajo sarajevski festival oblikovanja’) je prvi festival oblikovanja v Sarajevu. Zasnovali in organizirali so ga študenti grafičnega in industrijskega oblikovanja na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu, katerih navdih sta želja in potreba po učenju in spoznavanju družbenega okolja, v katerem živijo. Kot pravijo, njihova vizja ni omejena z zidovi akademije, kajti dober oblikovalec in umetnik postaneš takrat, ko znaš spoznavati in razlagati svet okoli sebe – k temu pa organizatorji SOS Dizajn Festivala stremijo s stalno komunikacijo. SOS Dizajn Festival je njihov prispevek razvoju dizajna in umjetnosti v tem okolju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.