KPK, Janša in korupcijski status quo

KPK zoper Janšo uvedla postopek o prekršku - Ugotovitve TI so za KPK pričakovane

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je konec septembra zoper predsednika SDS Janeza Janšo začela postopek o prekršku, ker ta komisiji naj ne bi pravočasno poročal o svojem premoženjskem stanju. Janša slednje zanika in navaja, da je poročal v roku, komisiji pa očita "uradniško aroganco". Sicer pa je Slovenija je po raziskavi v skupini držav, ki najslabše izvajajo konvencijo o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju.

Da je KPK začel postopek o prekršku zoper Janšo, je v nedeljo na spletnem portalu poročal tednik Demokracija, ki je objavil tudi poziv KPK Janši, naj se izreče o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. Slednjega naj bi Janša storil, ker komisijo v 30 dneh po prenehanju funkcije predsednika vlade, to je do 20. aprila letos, komisiji v skladu z zakonom ni poročal o svojem premoženjskem stanju.

Na KPK so pojasnili, da so omenjeni dopis Janše iz 20. aprila prejeli, da pa ne vsebuje vseh podatkov o premoženjskem stanju zavezanca, ki jih predpisuje zakon, niti ni bil posredovan na način, ki ga predpisuje zakon, to je na posebnem elektronskem obrazcu. Zavezanec je bil o tem posebej obveščen in pozvan, da podatke o svojem premoženjskem stanju sporoči v celoti in na predpisanem elektronskem obrazcu, vendar zavezanec te svoje zakonske obveznosti do zdaj ni izpolnil, so pojasnili na KPK. Dodali so, da je bil tudi zato zoper Janšo uveden postopek o prekršku.

S SDS pa so nato za STA pojasnili, da je Janše komisiji poslal še en dopis 4. oktobra letos, v katerem jo obvešča, da njihovi očitki ne držijo in da jim je o svojem premoženjskem stanju poročal 20. aprila. Hkrati komisijo enako kot 20. aprila obvešča, da se njegovo premoženjsko stanje ni spremenilo in da ostaja enako kot ob dopolnitvah zadnjih poročil, s katerimi razpolaga komisija.

Ker je torej komisiji že ob prejšnjih poročanjih posredoval vse podatke, zdaj pa jo je samo obvestil, da se niso spremenili, slednje po Janševih navedbah pomeni, da komisija s podatki o njegovem premoženju že razpolaga, "in to s podatki na predpisanih obrazcih". Janša ob tem tudi navaja, da splošna zakonodaja določa, da državni organ ne sme terjati od državljanov podatkov, s katerimi že razpolaga. "Organ, ki ravna v nasprotju s tem načelom ... prakticira uradniško aroganco ali celo birokratsko šikaniranje," v dopisu še dodaja Janša. Postopek o prekršku, ki ga vodi KPK, sicer, kot so pojasnili na komisiji, še ni zaključen.

V letnih poročilih Transparency Intetrnational (TI) ocenjuje izvajanje konvencije v državah članicah, ki so jih tokrat glede na stopnjo izvajanja razvrstili v štiri skupine. V prvi so tiste, ki so v zadnjem letu pokazale aktivno uveljavljanje konvencije, vanjo pa so se uvrstile le štiri - ZDA, Nemčija, Velika Britanija in Švica. V drugi skupini so štiri države, ki so konvencijo uveljavile zmerno in skupaj predstavljajo šest odstotkov svetovnega izvoza, v tretji pa tiste, kjer je bila uveljavitev omejena. V zadnjo skupino, ki šteje kar polovico vseh držav, se je uvrstila Slovenija, gre pa za seznam držav, kjer je bil napredek skromen ali pa ga sploh ni bilo.

Globalne ugotovitve in konkretne ugotovitve glede Slovenije so po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pričakovane in večinoma odraz realnega stanja, ki ga komisija zaznava tako v Sloveniji kot pri svojem sodelovanju v delovni skupini OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev. "Stanje pa se od lanskega leta ni bistveno spremenilo," so sporočili iz KPK.

"Dejstvo je, da je pripravljenost in učinkovitost razvitih držav za pregon lastnih korporacij, ki s podkupninami pridobivajo posle v drugih, predvsem državah v razvoju in tranzicijskih državah, z redkimi izjemami še vedno na relativno nizki ravni," so pojasnili v komisiji. Dodali so, da čeprav Slovenija ni država z velikimi investicijami v drugih državah, je relativno gledano dokaj velika njena prisotnost na korupcijsko izrazito izpostavljenih trgih v jugovzhodni in vzhodni Evrope. Slovenska podjetja, ki na njih poslujejo, po mnenju komisije redko vzpostavijo učinkovit sistem obvladovanja teh tveganj in se prepogosto prilagodijo lokalnim običajem.

V KPK so zapisali še, da po njihovi oceni učinkovitost organov nadzora in pregona napreduje, četudi počasi. "Po drugi strani pa se opazno zmanjšuje nivo politične in pravne kulture ter zaupanje ljudi v institucije pravne države in integriteto nosilcev javnih funkcij. Dokler ne bosta oba trenda pozitivna, o resnem izboljšanju ne morem govoriti," so sklenili.

Transparency International sicer Sloveniji priporoča, da naj več sredstev med drugim nameni za usposabljanje tožilcev in sodnikov. Na Vrhovnem sodišču RS so pojasnili, da se z njihovim priporočilom strinjajo. "Opozoriti pa moramo, da varčevalni ukrepi že močno zajedajo v sredstva, ki jih sodišča imajo za ta namen," so zapisali in dodali, da gre vsebinsko in organizacijsko pri usposabljanju in izobraževanju za področje, ki je v pristojnosti ministrstva za pravosodje. (STA, mm)