Najprej bombardirali, zdaj gledajo vstran

Dvajsetega oktobra 2011 je umrl Moamer Gadafi. Bombniki zavezništva Nato so ga upornikom pomagali loviti do zadnje minute. Nihče za Gadafijem ni potočil solze. Libija je bila osvobojena diktatorja. Libijci so čez nekaj mesecev volili nov parlament. To je bilo dovolj kot dokaz za uspeh. Zahod je bil zadovoljen in se je obrnil vstran. In danes? Ladja, ki se je pred dvema tednoma potopila pred obalo Lampeduse in je z nje utonilo 300 ljudi, je priplula iz Libije, po vsej verjetnosti iz pristaniškega mesta Misrata.

To je vredno omembe, kajti to mesto je poleti 2011 več tednov oblegala Gadafijeva vojska. Zaradi odločnega upora so zahodni mediji Misrato prikazovali kot junaško mesto. Gadafiju je ni uspelo osvojiti, ker zavezništvo Nato s svojimi vojaškimi bombniki tega ni dopustilo, v die Zeit piše Ulrich Ladurner.

Uporniki so se osvobodili in Misrata je postala simbol upora proti Gadafiju. Danes je mesto, v katerem lahko tisti z majhnimi ladjami s trgovino z ljudmi zaslužijo milijone, ne da bi jih kdo pri tem oviral. S kančkom cinizma lahko rečemo: Nato je gangsterjem z bombami naredil pot, da lahko opravljajo svoje delo. In to je naredil v imenu človekovih pravic!

Tudi Moamer Gadafi se je ukvarjal s trgovino z ljudmi, vendar na državni ravni. Zaradi tega je bil bolj predvidljiv. Leta 2008 je recimo sklenil sporazum s takratno italijansko vlado, da je Libija pripravljena sprejeti vse begunce, ki bodo krenili na pot proti Italije z njene obale. Za to policijsko pomoč je Gadafi dobil bogato plačilo. Ta sporazum z diktatorjem je bil sramoten in neuporaben, piše Ulrich Ladurner.

Libijske oblasti so takrat veliko beguncev preprosto odpeljale v Saharo, kjer so jih prepustile usodi. Danes v Libiji ni nikogar, s katerim bi bilo mogoče skleniti tak sporazum, ker država nima več centralne avtoritete. Libija je vse bliže temu, da bo ostala propadla država – Somalija na obali Sredozemlja.

To je po Ladurnerjevih besedah cinizem zahoda v oblačilih morale. Zavezništvo Nato v Libiji po bombardiranju v imenu zaščite človekovih pravic ni naredilo nič več. Zahod je pogledal vstran. In kaj se je zgodilo s človekovimi pravicami? Te je treba sedaj braniti nekje drugje, recimo v Siriji. Zahod je torej odšel naprej »reševat« naslednjo državo.

Libija? Je bilo tam še kaj? Ja, bilo je, a mi smo pozabili. To sedaj kot trdovratna prikazen lovi Evropejce.