Smrtna kazen po iransko

Amnesty International (AI) nasprotuje ponovnemu obešenju moža, ki je preživel prvo izvršitev smrtne kazni

Odločitev iranskih oblasti, da bodo znova obesile 37-letnega Alirezo M., ki je prvič preživel obešenje, je sprožila odzive številnih mednarodnih organizacij za varstvo človekovih pravic, ki tudi drugače nasprotujejo smrtni kazni. »Iran mora odstopiti od ponovne eksekucije moža, ki so ga v mrtvašnici našli živega po obešenju,« je v svojem sporočilu zapisala organizacija Amnesty International. Potem ko je bil prejšnjo sredo obešen in je visel 12 minut ga je namreč zdravnik razglasil za mrtvega. Njegova družina je prišla po njegovo truplo naslednji dan, vendar so nato člani družine presenečeni odkrili, da še vedno diha.

 Eden od članov družine je za iransko spletno stran Jamejamonline dejal: »Šli smo do urada mrliškega oglednika, da bi njegovo telo pripravili za pogrebne slovesnosti. Vendar smo ga našli živega, kar je zelo osrečilo njegovi hčerki,« je dejal eden od svojcev. Na smrtno kazen je bil Alireza M. s strani 'revolucionarnega sodišča' sicer obsojen zaradi preprodaje drog, vendar procesi pred temi sodišči ne zadovoljujejo pogojev za pošteno sojenje.

 Člani družine so nato pričakovali, da bodo zaporniku, ki je uspel preživeti obešenje, oprostili njegovo kazen, toda eden od sodnikov je dejal, da smrtna kazen pomeni odvzem življenja v skladu z zakonom ter da je zato, ker življenje zaporniku prejšnjo sredo ni bilo odvzeto, potrebno smrtno kazen izvršiti še enkrat. Obesili naj bi ga menda takoj, »ko bo medicinsko osebje potrdilo, da mu bo boljše«, saj v tem trenutku še okreva v zaporniški bolnišnici.

 V Iranu so sicer od meseca junija pa do danes smrtno kazen nad zaporniki izvršili 240-krat, med njimi pa je bilo tudi 10 žensk. Od začetka leta je bilo najverjetneje usmrčenih 508 ljudi, v od teh pa 221 usmrtitev še ni bilo uradno potrjenih. Pogosto se izvajajo skupinske eksekucije z usmrtitvijo 24 zapornikov naenkrat. Samo v zaporu Ghezel Hessar čaka na smrt 300 zapornikov. V Iranu so pogoste pa so tudi krute kazni, na primer amputacije rok, iztaknitev očes, rezanje ušes in kamenjanje.

 »Grozljiva prihodnost tega moža, ki čaka na svoje drugo obešenje, potem ko je že preživel prvo, samo jasno razkriva krutost in nehumanost smrtne kazni. Iranske oblasti bi morale takoj ustaviti to eksekucijo in sprejeti moratorij za vse ostale. Seveda je prav, da se želijo iranske oblasti boriti proti resnim socialnim, varnostnim in ekonomskim problemom, ki jih povzroča tihotapljenje in zloraba drog, toda opiranje na smrtno kazen je napačno in predstavlja kršitev mednarodnega prava. Ljudje želijo biti zaščiteni pred zločini, toda smrtna kazen družbe ne dela varnejše,« je dejal Philip Luther, direktor programa AI za Bližnji vzhod in severno Afriko.

 Ponovno obešenje je ocenil tudi kot »grozljivo« in kot »izdajo humanosti« na čemer sicer temelji velik del iranskega pravosodnega sistema. Dvome v to, da smrtna kazen zmanjšuje kriminal, je leta 2011 izrazil tudi generalni sekretar iranskega pravosodnega Visokega sveta za človekove pravice Mohammad Javad Larijani.