Igor Mekina

, 09:15  |  Svet

Dve milijardi dolarjev vohunske škode

V ameriških centrih Nacionalne varnostne agencije zaradi množičnega kopiranja zasebnih podatkov s svetovnega spleta pogosto prihaja do požarov in izpadov elektrike

Dve milijardi dolarjev vreden vohunski oziroma 'podatkovni' center v Utahu.

Dve milijardi dolarjev vreden vohunski oziroma 'podatkovni' center v Utahu.
© Arhiv Mladine

Ameriška Nacionalna varnostna agencija NSA res nima sreče; najprej ji je datoteke pošteno navrtal Edward Snowden, ki je vsemu svetu razkril, kako ameriške obveščevalne službe uspešno (in nezakonito) zbirajo informacije uporabnikov po vsem svetu, sedaj pa jo pestijo še resne tehnične težave. Zaradi izjemno velike porabe električne energije v vohunskih izpostavah, kjer si na diske zapisujejo podatke iz vsega sveta, v centralah NSA neprestano prihaja do požarov. V zadnjih desetih mesecih naj bi po poročanju Wall Street Journala  bilo že 10 požarov in izpadov elektrike, ki so povzročili za najmanj 1000 000 dolarjev škode.

Zadnji pa je bil tudi najhujši. V zvezni državi Utah je v požaru zgorel kar dve milijardi dolarjev vreden vohunski center NSA oziroma 'podatkovni center v Utahu'. Tehnične napake so povzročile vrsto eksplozij in uničile na stotisoče dolarjev vredno računalniško in drugo opremo. Eden od zaposlenih je nesrečo opisal kot rezultat energije, ki je tako nevarna, kakor da bi »strelo zaprli v kovinsko škatlo«. Takšni hitri dvigi napetosti elektrike nato povzročijo celo taljenje kovine. Center ima na svojih diskih več prostora kot gigant Google, kar pomeni za več eksabajtov oziroma zetabajtov podatkov. Eksabajt predstavlja količino podatkov, ki je 100.000-krat večja od vseh podatkov v ameriški Kongresni knjižnici, zetabajt pa predstavlja še 1.000-krat večjo količino podatkov.

Center zato ne bo uradno odprt še najmanj leto dni, kritiki pa opozarjajo, da je za državo, ki se ima za tehnološko velesilo res nedopustno, da njeni strokovnjaki ne uspejo ugotoviti, koliko elektrike bodo potrebovali njihovi vohunski centri. In kako jo varno dostaviti. Strokovnjaki so tudi opozorili, da tako velik center, ki za delovanje potrebuje kar 64 megavatov elektrike (kar mesečni račun za elektriko dvigne na okoli milijon dolarjev) ne bi smel istočasno pognati vseh računalnikov, saj lahko to sproži pregrevanje opreme in na koncu požare.

Podjetje Klingstubbins, ki je center zgradilo, sedaj trdi, da je napako našlo in da jo bo hitro popravilo. Vendar pa inženirji ameriške vojske (ACE), ki nadzorujejo popravilo, trdijo, da to sploh ni res in da v podjetju pravzaprav sploh ne razumejo, zakaj je prišlo do požara. Opozarjajo tudi na dejstvo, da ima ameriška vlada »nepopolne informacije« glede načrta električnega omrežja, ki bi lahko povzročil nove probleme. Napaka naj bi bila tudi v tem, ker so vse gradili na hitro in preskočili nekatera zahtevana varnostna preverjanja.

Podatkovni center v Utahu je največji med podobnimi podatkovnimi centri NSA in je namenjen prav množičnemu kopiranju podatkov, ki se pretakajo po spletu ameriških in tujih omrežjih. Ameriške agencije naj bi imele možnost dostopa do kar 75 odstotkov podatkov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Vendar se prav zato nekatere države že pripravljajo na nasprotne ukrepe. Nemčija in Brazilija sta tako na primer že pristopili k izgradnji takšnega omrežja, ki bi preprečilo, da bi podatki elektronske pošte in drugi varnostno zanimivi podatki sploh kadarkoli prestopili ozemlje Nemčije ali Brazilije. To pa seveda s seboj prinaša tudi posledice za delovanje svetovnega spleta.

Vendar se v Sloveniji s tem, če lahko sodimo po odnosu države do imenovanja informacijske pooblaščenke v posebno delovno skupino ZDA–EU, pretirano ne vznemirjamo. Sova nas namreč prav ob pomoči NSA in optičnih vlaken, ki tečejo v tujino in na 'kmetijo' (kot slovenski IT strokovnjaki imenujejo slovensko inačico Velikega brata), spremlja brez posebnih zapletov s sodišči, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa je tako ali tako nedavno odstopila iz posebne ad hoc skupine EU in ZDA, ki naj bi preiskala dejavnosti ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) glede zbiranja informacij in osebnih podatkov o državljanih EU.

Za to se je odločila, ker ministrstvo, ki jo je predlagalo v skupino, ni želelo prevzeti nobenih obveznosti. Kot je sporočil Informacijski pooblaščenec, se je Pirc Musarjeva konec julija v Bruslju udeležila prvega sestanka skupine, v nadaljevanju pa je pričakovala, da bodo aktivnosti skupine koordinirane med državo in Evropsko komisijo. To pa se ni zgodilo. Ministrstvo za pravosodje, ki je Pirc Musarjevo kot vrhunsko strokovnjakinjo predlagalo v skupino, v nadaljevanju namreč ni želelo prevzeti nobene obveznosti, ne kot predlagatelj za varnostno preverjanje za dostop do tajnih podatkov EU in Nata, ne kot plačnik stroškov sodelovanja svojega strokovnjaka v ad hoc skupini.

Kar lahko razumemo tudi kot priznanje, da je slovenska vlada s sedanjo varnostno ureditvijo sveta – za razliko od nemške vlade - povsem zadovoljna.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.