»Turist« Vajgl

Kritike evropskih poslancev, ki so opazovali volitve v Azerbajdžanu

Predsedniške volitve v Azerbajdžanu, ki so potekale v začetku oktobra, so bile svobodne, poštene in transparentne, so ugotovili člani delegacij opazovalcev iz evropskega parlamenta in parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Nasprotno, da so bile torej nedemokratične, sta ugotovila Urad za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (ODIHR OVSE) in delegacija parlamentarne skupščine OVSE. Kdo ima torej prav?

Bruseljski tednik European Voice meni, da so v zmoti evroposlanci, in to tudi tisti, ki so bili del petnajsterice delegacij civilne družbe, kot na primer slovenski poslanec Ivo Vajgl. Trdijo, da so v Azerbajdžan odšli na turistično potovanje, nedemokratičnih praks pa naj ne bi bili obsodili, ker naj bi sledili lastnim interesom.

Opazovalci organizacije OVSE so recimo pogrešali pravico do svobodnega združevanja in zborovanja, saj ju je oblast omejila, ter svobodo govora – v času predvolilne kampanje je bilo neupravičeno priprtih, preganjanih ali ustrahovanih več privržencev opozicije in novinarjev. Že zaradi tega je jasno, da azerbajdžanske volitve niso bile demokratične.

A česar novinar bruseljskega tednika ni povedal, je, da so na te sporne prakse opozorili tudi opazovalci iz Evropske unije in Sveta Evrope. Res pa je, da ne vsi, Vajgl recimo ne.

Zakaj? Slovenski poslanec na očitke, da je spregledal celoten kontekst volitev v Azerbajdžanu, odgovarja, da je bil njegov mandat zgolj oceniti potek volitev na desetih voliščih v Bakuju. Tako kot drugi opazovalci je v roke dobil obrazec in ga izpolnil z opazkami z volišč: zapisal je, kako je s tajnostjo glasovanja, prisotnostjo policije na volišču, propagandnim gradivom na zidovih in letaki, sestavo volilne komisije, ali so kamere pravilno usmerjene … Med tridnevnim opazovanjem »odstopanj od običajnih standardov volitev v državah s primerljivo stopnjo demokratičnih vrednot in praks«, kot je zapisal v pismu društvu Integriteta, ni zaznal. »Tega nisem zapisal slučajno,« pojasni, »ne primerjam namreč Azerbajdžana s Švedsko.« Vajgl se tudi zaveda, da Azerbajdžan ni demokratična država, a njegova naloga je bila zgolj oceniti potek volitev.

Hkrati je opozoril na dvojna merila OVSE. »Pred pol leta sem bil kot uradni opazovalec evropskega parlamenta v Jordaniji. Tam je bilo vse narobe, a vseeno smo nazadnje skupaj z delegacijo OVSE rekli, da so bile volitve poštene in transparentne. Zakaj? Ker nihče, ki je normalen, ne bo poskušal destabilizirati Jordanije. Komu bi to koristilo?«

Ocenjevanje volitev je očitno velikokrat politično, diplomacija in demokracija pogosto zaideta na »skrivnostna pota«.