|  Družba

JFK - pol stoletja kasneje

Petdeset let po atentatu Kennedy še vedno buri duhove

V petek bo preteklo natanko pol stoletja od umora ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Dogodek, ki ni pretresel le ZDA, ampak je odmeval po vsem svetu, zaradi okrogle obletnice in poplave teorij zarote ter nepojasnjenih dejstev te dni še posebej odmeva. Najmlajšega predsednika v zgodovini ZDA je po uradnih navedbah 22. novembra 1963 v teksaškem Dallasu ubil nekdanji marinec in komunistični zanesenjak Lee Harvey Oswald - s tremi streli s šestega nadstropja teksaškega skladišča šolskih knjig blizu trga Daley v središču mesta. To je potrdila komisija pod vodstvom predsednika vrhovnega sodišča ZDA Earla Warrena.

V 60. letih prejšnjega stoletja so v ZDA številni sumili, da je šlo pri atentatu za zaroto Sovjetske zveze, v 70. letih je dežurni krivec teorij zarote postala obveščevalna agencija Cia, v 80. letih je to postala mafija, vmes se je vrinil še nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro in celo domača ameriška vlada. Veliko sta k širjenju teorij zarot prispevali Warrenova komisija in družina Kennedy z dolgoletnim skrivanjem rezultatov obdukcije in drugih podatkov. Danes manjka le še majhen del informacij od Cie in zvezne policije FBI, ki pa veljajo za ključne. Njihova objava je predvidena leta 2017. O objavi bo sicer odločil naslednji predsednik ZDA. Zgodovinar z univerze Virginija Larry Sabato je zato ob nedavni objavi svoje knjige Kennedyjevih pol stoletja pozval javnost, naj od vseh predsedniških kandidatov zahteva obljubo, da bodo informacije res objavljene.

Kennedy je s soprogo Jacqueline 22. novembra prispel v Dallas, da bi pomiril med seboj sprti krili demokratske stranke. Na poti po središču mesta so ju pozdravile navdušene množice. Uradna razlaga pravi, da je Oswald v zgradbo, kjer je bil zaposlen, pritihotapil svojo muzejsko italijansko puško "carcano" z japonskim daljnogledom in iz šestega nadstropja izstrelil tri strele. Za Kennedyja je bil usoden zadnji naboj, ki ga je razneslo v njegovi glavi, delci lobanje pa so se razleteli naokrog, tudi po prvi dami in drugih sopotnikih. V avtomobilu sta bila še guverner Teksasa John Connally in soproga Nelly ter agenti tajne službe. To je bilo zadnjič, da se je ameriški predsednik peljal naokrog v odprtem avtomobilu. Danes se vozijo le v izjemno zaščitenih blindiranih limuzinah.

Kennedyja in guvernerja Connallyja, ki je bil prav tako ranjen, so prepeljali v bolnišnico, a je bilo za predsednika prepozno že na trgu Daley. Kmalu zatem je na letalu Air Force One kot 36. predsednik ZDA prisegel podpredsednik Lyndon Johnson. Dogodek je v ZDA odmeval podobno kot 11. september 2001 in vsi, ki so bili takrat živi, se natanko spomnijo, kaj so delali v času atentata. "Zelo dobro se spomnim. Takrat sme bil mornariški pilot in celo v bolnici v Teksasu. Bilo je zelo travmatično. Sam sem kot mladenič aktivno podpiral Kennedyja. Prizadelo je najbolj mlade ljudi, ki so bili zelo aktivni v podporo predsedniku," je za STA pred obletnico povedal 73-letni senator iz Iowe Tom Harkin.

Dokazano je, da je bil Oswald na dan atentata v skladišču knjig in da je streljal na predsednikovo kolono. Strokovnjaki za orožje in predvsem ostrostrelci pa dvomijo, da bi lahko s svojo puško kaj zadel, še najmanj pa, da je z njo v šestih sekundah z repetiranjem izstrelil tri strele, od katerih je bil šele zadnji smrtonosen. Oswald se je po atentatu vrnil z mestnim avtobusom v svoje stanovanje, pobral pištolo in nato na ulici ubil policista. Po dejanju se je skril v bližnjo kinodvorano, pri čemer so ga opazile priče in sledila je aretacija. Med premeščanjem iz zapora v zapor ga je ustrelil in ubil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, ki je bil vpleten v mafijske posle. Uvodoma je trdil, da je to storil, da bi Oswalda kaznoval za umor, kasneje pa je začel zgodbo spreminjati in navajati zarote. Leta 1967 je umrl za rakom.

Mnenje o krivcu za atentat je spremenila tudi Oswaldova vdova, danes 72-letna Marina Oswald Porter. Sedaj namreč po lastnih navedbah verjame, da je kriva Cia skupaj z mafijo. Vdova je možev poročni prstan s srpom in kladivom, kupljen v beloruskem Minsku, kjer sta se poročila, nedavno prodala anonimnemu kupcu za 108.000 dolarjev. Oswald je po vojaškem roku leta 1959 prebegnil v Sovjetsko zvezo in se zaposlil v tovarni tranzistorjev. Slaba tri leta kasneje sta se z ženo preselila nazaj v Teksas. Tudi doma mu ni šlo in je agitiral za Kubo in socializem, leta 1963 pa je na sovjetskem in kubanskem konzulatu v prestolnici Mehike prosil za vizo za selitev na Kubo, kar so mu zavrnili tako Sovjeti kot Kubanci.

Izjave prič, ki so jih sončnega petka pred 50 leti pretresli streli, so nezanesljive. Nekateri so slišali tudi do osem strelov, nekateri so jih slišali s travnika grassy knoll, drugi spet s sosednje poslovne zgradbe DalTec poleg skladišča knjig. Teorijo o širši zaroti je kasneje razpihnil tudi poseben odbor predstavniškega doma zveznega kongresa na podlagi policijskih posnetkov domnevnega četrtega strela. Zgodovinar Sabato sicer trdi, da njegova raziskava tega ni potrdila.

Kennedy je bil prvi "televizijski" predsednik. Njegova mladost in živahnost sta mu skupaj z optimizmom, ki ga je izžareval, pomagala dobiti prvo televizijsko soočenje predsedniških kandidatov v zgodovini ZDA proti republikanci Richardu Nixonu. Poslušalci radia so sicer menili, da je bil boljši Nixon. Mlade Američane je mobiliziral s svojimi mirovnimi korpusi za pomoč v revnih državah, postavil je cilj poti na Luno, ki je bil uresničen, mirno je razrešil kubansko jedrsko raketno krizo, začel pogajanja s Sovjetsko zvezo o razorožitvi. Začel pa je tudi največjo ameriško vojno katastrofo - Vietnam, kar pa ostaja v senci mita o Kennedyju, ki ga je po atentatu pomagala ustvariti tudi njegova vdova Jackie.

V ZDA je danes veliko ulic, krajev in objektov, ki nosijo njegovo ime, med njimi newyorško letališče JFK. Kennedy je pokopan na nacionalnem pokopališču v Arlingtonu, kasneje pa so ob njem pokopali tudi Jackie, čeprav se je nekaj let po atentatu poročila z ladijskim magnatom Arijem Onassisom. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.