|  Družba

Slovenija se stara

Staranje prebivalstva terja tudi celovito oskrbo starostnikov

Med prebivalci Slovenije je bilo konec lanskega leta po statističnih podatkih 352.000 ljudi starih več kot 64 let, kar predstavlja 17,1-odstotni delež.

Med prebivalci Slovenije je bilo konec lanskega leta po statističnih podatkih 352.000 ljudi starih več kot 64 let, kar predstavlja 17,1-odstotni delež.
© Arhiv Mladine

S staranjem prebivalstva se večajo tudi zdravstvene potrebe starejše populacije. Veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem starostnih bolezni - geriatrija v Sloveniji ni ravno v razcvetu. A glede na to, da je program geriatirje potrdil zdravstveni svet, bi se lahko širila ob predpostavki, da bo za to dovolj finančnih sredstev in ustreznega kadra. Zdravstveni svet, ki je posvetovalno telo ministra za zdravje, je ta teden podprl program geriatrije, ki ga je predstavil predstojnik centra za geriatrično medicino Gregor Veninšek.

V Sloveniji trenutno obstaja Center za geriatrično medicino, ki deluje v okviru interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, sedež pa ima v bolnišnici Petra Držaja. Glede na to, da so iz te bolnišnice poleti izselili abdominalno kirurgijo, so nastale prostorske zmožnosti za širitev geriatrije. Trenutno ima center 16 postelj. Letno zdravijo okoli 500 bolnikov, proračun pa se vrti okoli 1,5 milijona evrov, je za STA pojasnil Veninšek. Ob morebitni širitvi centra bi zmogljivosti več kot podvojili, tako da bi potrebovali okoli tri milijone evrov letno. A Veninšek se boji, da zavarovalnica ne bo financirala širitve programa v obsegu, kot je predviden. Tako bodo skušali nekaj sredstev pridobiti še s prerazporejanjem znotraj UKC oz. interne klinike.

Po programu razvoja geriatrije, ki ga je zdravstvenemu svetu predstavil Veninšek, je predvideno, da bi se najprej vzpostavila samostojna geriatrična oddelka znotraj UKC Ljubljana in Maribor. Nato bi lahko na teh oddelkih tudi usposabljali multidisciplinarne zdravstvene ekipe, ki bi program izvajale v ostalih bolnišnicah v Sloveniji, kjer bi se odločili za vzpostavitev geriatričnega oddeka.

A poleg financiranja programa je težava tudi v kadrih. Specializacije iz geriatrije v Sloveniji ni, najbliže usposobljeni za to delo pa so internisti, deloma tudi nevrologi, pojasnjuje Veninšek. Primerne zdravstvene ekipe bo tako po njegovem mnenju zelo težko vzpostaviti glede na to, da trenutno internistov ni na pretek. A če bi se želeli uvrstiti v sredino EU glede števila bolnikov na enega geriatra, bi potrebovali okoli 40 teh specialistov.

Ob tem Veninšek tudi poudarja, da je pri ustanavljanju oddelka smiselna njegova kritična velikost, ki zagotavlja strokovno in organizacijsko avtonomijo. Kot pravi, mora biti oddelek fizično dovolj velik, da omogoča dovolj velik pretok bolnikov in da se lahko tudi vzpostavi stalna zdravstvena ekipa, saj lahko le takšna zagotavlja kakovostno delo, ne pa da na oddelku delajo "vsi, ki imajo pet minut časa".

Med prebivalci Slovenije je bilo konec lanskega leta po statističnih podatkih 352.000 ljudi starih več kot 64 let, kar predstavlja 17,1-odstotni delež, po projekcijah pa naj bi se do leta 2060 povečal na 31,6 odstotka. Staranje populacije prinaša dodatna finančna bremena in pritiske na zdravstveni sistem. Vendar pa se lahko ta vpliv do določene mere zmanjša z uvedbo primernih in dobro koordiniranih zdravstvenih in socialnih politik. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.