MLADINA Trgovina

30. 11. 2013  |  Ekonomija

Črna gora odločno prehitela Slovenijo

V srednji in jugovzhodni Evropi najmanj investicij privabila Slovenija

Najbolj pogoste ovire za tuje investitorje v Sloveniji so kompleksna in neučinkovita prostorska zakonodaja, visoki davki, toge razmere na trgu dela, slaba plačilna nedisciplina in neučinkovit sodni sistem.

Najbolj pogoste ovire za tuje investitorje v Sloveniji so kompleksna in neučinkovita prostorska zakonodaja, visoki davki, toge razmere na trgu dela, slaba plačilna nedisciplina in neučinkovit sodni sistem.
© Tomaž Lavrič

Med državami srednje in jugovzhodne Evrope je najvišji delež tujih neposrednih investicij kot odstotek BDP v obdobju 2003-2012 beležila Črna gora, najnižjega pa Slovenija, je pokazala analiza stopenj in trendov tujih neposrednih investicij v regiji, ki jo je izvedel Inštitut za strateške rešitve iz Ljubljane. Na inštitutu zagovarjajo stališče, da tuje neposredne investicije pozitivno vplivajo na gospodarstva v razvoju in tranziciji.

Tranzicijski procesi v državah srednje in jugovzhodne Evrope še vedno potekajo in tuje neposredne investicije so se izkazale kot eden ključnih dejavnikov vzpostavitve uspešnega tržnega gospodarstva, poudarjajo. Da bi bolje spoznali vlogo in pomen, ki ga imajo tuje neposredne investicije v primerljivih državah, so pod drobnogled vzeli njihov delež kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) v državah srednje in jugovzhodne Evrope med letoma 2003 in 2012. Ugotovili so, da med državami v tej regiji najvišji delež tujih neposrednih investicij beleži Črna gora. V obdobju 2003-2012 so v tej državi znašale 19,5 odstotka BDP.

Najslabše se je odrezala Slovenija, saj je med državami srednje in jugovzhodne Evrope v obravnavanem obdobju beležila najnižji delež tujih neposrednih investicij - znašal je 1,76 odstotka BDP oziroma 7,5 milijarde dolarjev (5,5 milijarde evrov). Največ v Slovenijo investirajo države članice EU, na prvem mestu po višini investicij pa je Avstrija. Najbolj pogoste ovire za tuje investitorje v Sloveniji so kompleksna in neučinkovita prostorska zakonodaja, visoki davki, toge razmere na trgu dela, slaba plačilna nedisciplina in neučinkovit sodni sistem, je pokazala analiza.

Slovenija je denimo za Avstrijo največ vložila v BiH. Eden od največjih vlagateljev v BiH v obdobju 2003-2012 je bil Mercator, ki je v državo vložil več kot 140 milijonov dolarjev. Hkrati je Mercator med vsemi tujimi investitorji ustvaril tudi največ delovnih mest. V Makedonijo je med vsemi državami največ sredstev vložila Slovenija. Trend sprememb na področju tujih neposrednih investicij opažajo predvsem v državah zahodnega Balkana. Medtem ko so pred leti v obravnavane države največ vlagala avstrijska in nemška podjetja, danes največ investicij, ki so hkrati tudi največje, prihaja iz Rusije in Bližnjega vzhoda, pa tudi iz Turčije.

Največje ovire za gospodarstvenike predstavljajo omejeni viri financiranja in plačilna nedisciplina, politična nestabilnost, močno razširjena korupcija in prepletenost politike ter gospodarstva skupaj s togimi administrativnimi postopki. Zaradi širitve EU so tuje neposredne investicije v državah srednje in jugovzhodne Evrope dolgoročno bolj stabilne, ugotavljajo na inštitutu. Privabljanje tujih vlagateljev predstavlja po njihovem enega od aktivnih mehanizmov za zniževanje visoke stopnje brezposelnosti in spodbujanje domače potrošnje. V zameno za investicije države tujim investitorjem nudijo različne davčne olajšave in izobražen kader po nižjih cenah. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.