MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

4. 12. 2013, 08:25  |  Ekonomija

Potrošnja in sodobno suženjstvo

Po definiciji Oxfordskega slovarja je suženj »oseba, ki je legalno lastnina drugega in ga je dolžan ubogati«. Sužnja ta slovar tudi opredeljuje kot »osebo, ki zelo trdo dela in za to ne dobi ustreznega plačila ali ocene«, kar je v današnjem svetu oseba, ki dela za podjetje, kjer je njen trud pogosto podcenjen. Oxfordski slovar sužnja prav tako opredeljuje kot »osebo, ki je preveč odvisna od nekoga oziroma jo nekdo preveč kontrolira« ali kot »napravo, del naprave, ki je neposredno nadzorovana s strani druge«. Dolg je lahko instrument za kontrolo posameznika ali naroda. V tem primeru je posameznik odvisen od »kredita«, da lahko kupi izdelke, na spletni strani Global Research piše publicist Timothy Alexander Guzman.

Kredit postane dolg, ki ga je treba vrniti. Postane »mehanizem za kontrolo«, kreditodajalec pa »lastnik sužnja«, kreditojemalec postane »suženj«. V čem je bistvo? Da so v današnjem svetu neomejenih kreditov, potrošniki sodobni sužnji kreditodajalcev.

Dolžniško suženjstvo je sodobno suženjstvo, saj milijoni ljudi nadaljujejo z nakupi stvari na kredit in tako postajajo večni služabniki korporacij in mednarodnih bank. Kdor kupuje s kreditom ali na kreditno kartico ga »obresti« privežejo na interese korporacij ali bank. Timothy Alexander Guzman opozarja, da se je dolga težko rešiti, ker se z leti nabirajo obresti. V filmu The International iz leta 2009, ki je narejen na podlagi izkušenj iz škandala z banko BCCI (Bank of Credit and Commerce International), je zanimiva scena z italijanskim politikom Umbertom Calvinijem, ki je proizvajalec orožja. Osebama Eleanor Whitman in Louisu Salingerju pojasnjuje, da interes banke ni kontrolirati konflikt, ampak dolg, ki ga konflikt ustvarja. »Vidite, prava vrednost konflikta – dejanska vrednost – je dolg, ki ga ustvarja. Kdor kontrolira dolg, kontrolira vse. Vas to vznemirja, a ne? A to je bistvo bančne industrije, da nas vse, ne glede na to, ali smo narod ali posamezniki, naredi sužnje dolga,« italijanski politik pravi v filmu.

Timothy Alexander Guzman ugotavlja, da je to zanimiva scena v filmu iz Hollywooda, ki je po vseh standardih propagandni stroj. Dolg je resen posel posebej za banke in korporacije. Gospodarstvo, ki temelji na potrošnji s pomočjo kreditov, je katastrofa, kajti dolg dolgoročno postane neobvladljiv, še posebej, če ljudje nimajo sredstev, da bi ga lahko poplačali. Gospodarstvo, ki temelji na potrošništvu, vodi do moralnega razkroja.

Če ljudje postanejo zasvojeni s potrošnjo ne glede na dolg, ki ga ustvarjajo, postanejo imuni na realnost okoli sebe. Ko začne zmanjkovati nujnih stvari, kot je hrana in streha nad glavo, prevlada panika in ljudje izgubijo kontrolo nad lastnim življenjem. Prerivanje in pretepi na črni petek v ZDA so pokazatelj, kako se ljudje obnašajo, če so izdelki, ki jih v resnici ne potrebujejo, na razprodaji. »Predstavljajte si, kako se bodo obnašali v času gospodarskega brezupa,« pravi Timothy Alexander Guzman.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.