"Pokazal je izjemno moč odpuščanja in povezovanja" 

Več deset tisoč Južnoafričanov in skoraj 100 svetovnih voditeljev se na spominski slovesnosti v Johannesburgu poklanja preminulemu borcu za človekove pravice Nelsonu Mandeli. S številnimi nagovori se zbrani poslavljajo od ikone, čigar življenjska zgodba zbuja spoštovanje po vsem svetu. Slovesnost na stadionu v Sowetu se je z izvedbo državne himne, ki se ji je pridružil celoten stadion, začela ob 11. uri po srednjeevropskem času.

Med prvimi je zbrane nagovoril generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je izpostavil, da je Mandeli še v smrti uspelo združiti ljudi iz nasprotnih političnih in družbenih taborov. "Pokazal je izjemno moč odpuščanja in povezovanja ljudi drugega z drugim (...) pravi pomen miru," je dejal. S pogledom je zaokrožil po stadionu, kjer so se zbrali tako lokalni kot mednarodni tekmeci in nasprotniki, ter dejal, da je Mandeli to vnovič uspelo. Južnoafriška republika je po njegovih besedah izgubila junaka in očeta, svet pa ljubljenega prijatelja in mentorja.

Ameriški predsednik Barack Obama je Mandelo v svojem govoru hvalil kot velikana zgodovine. "Nič od tega, kar je dosegel, ni bilo neizogibno. V loku njegovega življenja vidimo človeka, ki si je mesto v zgodovini zaslužil z bojem in bistroumnostjo, vztrajnostjo in vero," je dejal Obama. "Pokazal nam je moč dejanj, sprejemanja tveganja za ideale," je dodal. Obama je tudi potegnil vzporednice med Mandelovo zmago nad apartheidom v Južnoafriški republiki s potjo, ki jo je na poti do rasne pravičnosti prehodila Amerika. "Michelle in jaz sva koristnika tega boja," je dejal.

Obamo so na slovesnosti spremljali trije nekdanji ameriški predsedniki, Jimmy Carter, George W. Bush in Bill Clinton, ter nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton. Evropsko komisijo v Johannesburgu zastopa njen predsednik Jose Manuel Barroso, ki je ob tej priložnosti dejal, da svet Mandeli kot človeku in velikemu državniku dolguje zahvalo in da je tudi sam občudoval njegovo nesebičnost, pogum in modrost. "Izliv čustev v Afriki, Evropi in po celi zemeljski obli ob smrti Madibe je dokaz o njegovem velikem vplivu po vsem svetu," je dejal.

Slovenski predsednik Borut Pahor, ki se prav tako udeležuje slovesnosti, je medtem na Twitterju zapisal, da je Mandela premočrtno verjel v svobodo, enakopravnost in spravo. "Imel je sanje, zaradi katerih je bil zaprt več kot četrt stoletja. Uresničil jih je, ne da bi se maščeval tistim, ki so mu jih skušali vzeti," je zapisal in dodal, da je Mandela z zvestobo sebi in svojemu narodu ter skupnim idealom po boljši in bolj pravični družbi navdihoval ves svet. Zbrane bo med drugim nagovoril tudi kubanski predsednik Raul Castro, s katerim se je Obama na poti na oder rokoval.

Na slovesnosti so sicer pričakovali okoli 80.000 ljudi, a ob začetku dogajanja sta bili ob dežju, ki pada že od zgodnjega jutra, polni le dve tretjini stadiona. Trije ostali stadioni z ogromnimi zasloni, na katerih prenašajo slovesnost, so skoraj popolnoma prazni. Kljub občutku globoke žalosti, ki je narod zajela ob smrti Mandele minuli četrtek, je razpoloženje optimistično, saj so ljudje odločeni proslaviti spomin na eno največjih političnih osebnosti 20. stoletja. Slovesnost se uvršča v okvir več dni trajajočih dogodkov ob Mandelovem državnem pogrebu. Vrhunec bo dogajanje doseglo v nedeljo, ko ga bodo pokopali v vasi Qunu na jugu države, kjer je odraščal. Na pogrebni slovesnosti pričakujejo več kot 9000 ljudi.

V nekdanji zaporni celici bivšega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele v zaporu na otoku Robben, kjer je Mandela preživel najhujša leta svoje 27-letne zaporne kazni, so v njegov spomin prižgali svečo. Robben je sedaj muzej, kjer lahko obiskovalci obiščejo 2,5 meta krat 2,1 metra veliko celico, v kateri je Mandela prebil 18 let. Svečo so prižgali v četrtek po smrti Mandele, odstranili pa jo bodo po njegovem pogrebu v nedeljo. "Simbolizira zmagoslavje človeškega duha. Na otoku Robben so bile razmere izredno težke, a Mandela in drugi politični zaporniki so premagali ovire," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal direktor muzeja Sibongiseni Mkhize. Mandela je bil sicer obsojen na zapor zaradi svojega boja proti apartheidu.

Zaposlene v muzeju, med katerimi so tudi nekdanji politični zaporniki, ki so postali turistični vodniki, je smrt Mandele zelo prizadela in užalostila, je povedal Mkhize. "Vsi so užaloščeni, saj je imela večina mojih sodelavcev osebne odnose ali povezave z njim, ker je vsake toliko časa obiskal otok, ko je bil še pri močeh," je dodal Mkhize. V muzeju so sicer danes že priredili žalno slovesnost za Mandelo. (STA, mm)