Bratuškova verjame v Južni tok

Predsednika slovenske in ruske vlade Alenka Bratušek in Dmitrij Medvedjev sta se danes v Gorkem dotaknila tudi projekta Južni tok. Kot je zatrdil Medvedjev, ne želijo zaostrovati zapleta, do katerega je prišlo na ravni EU, čeprav se z očitki ne strinjajo. Bratuškova je medtem izrazila pričakovanje, da bodo problemi rešeni in da projekt bo, čeprav naj ne bi bil skladen z evropsko zakonodajo. Minuli teden je odjeknila novica, da projekt, katerega nosilec je ruski energetski velikan Gazprom, ni skladen z tretjim energetskim svežnjem in da bi morala šesterica držav EU, med njimi tudi Slovenija, dvostranske sporazume o izgradnji plinovoda oblikovati na novo.

Medvedjev je na današnji novinarski konferenci po srečanju z Bratuškovo v njegovi rezidenci Gorki poudaril, da je tretji energetski sveženj z ruskega stališča nacionalna zakonodaja EU, medtem ko sporazumi s šesterico držav predstavljajo akte mednarodnega prava. Mednarodno pravo pa ima prednost pred nacionalno zakonodajo, je dejal. V zvezi s tretjim energetskim svežnjem je menil še, da ne služi nacionalnemu in gospodarskemu razvoju držav članic EU, rezultat tega pa da je zaostrovanje odnosov znotraj unije ter med EU in Rusijo. Ocenil je še, da energetika s tem ne pridobiva, temveč nasprotno, ob tem pa spomnil na težnje po bolj pravičnih ekonomskih odnosih, ki jih zagovarja Bruselj. Rusija sicer po besedah Medvedjeva ne želi zaostrovati položaja, danes pa sta se z Bratuškovo pogovarjala o različnih možnostih za hkratno upoštevanje interesov EU in napredovanje projekta. Zdaj je sicer žogica na strani Bruslja, je sklenil predsednik ruske vlade.

Bratuškova je na drugi strani izpostavila, da je Južni tok za Slovenijo strateško pomemben projekt, saj je vreden milijardo evrov. "Seveda pa Slovenija kot članica EU spoštuje zakonodajo, ki velja znotraj EU," je spomnila in dodala, da to velja za vse članice EU. Probleme, ki se kažejo, se bo po njenih besedah reševalo po dveh poteh - na ravni držav članic EU in na ravni Bruselj - Moskva. Slovenska premierka je ob tem izrazila prepričanje, da je njen današnji sestanek z Medvedjevom prvi korak pri reševanju teh problemov. Te probleme bomo rešili in ta projekt bo, verjame.

Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo raztezal na dolžini 266 kilometrov. Pod morjem bodo plinovod gradili Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe posameznih držav. Nad projektom v Sloveniji bdi podjetje Južni tok Slovenija, ki je v polovični lasti slovenske družbe Plinovodi in v polovični lasti Gazproma.

Projekt je po oceni, ki je stara tri leta, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov. Preko Južnega toka, ki se bo izognil pogosto nezanesljivim tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo lahko v Evropo dobavljenih 63 milijard kubičnih metrov plina letno. Še oktobra je bilo predvideno, da bi lahko prvi plin po ceveh pod Črnim morjem stekel leta 2015, polna zmogljivost pa je bila napovedana za leto 2017.

Predsednica vlade Alenka Bratušek je z današnjim delovnim obiskom v Moskvi zadovoljna. Kot je povedala v nagovoru zbranih na sprejemu na slovenskem veleposlaništvu v ruski prestolnici, si Ljubljana prizadeva "umikati prepreke". Optimistično je bil ob koncu razpoložen tudi slovenski veleposlanik v Rusiji Primož Šeligo. Bratuškova je ob koncu uradnega dela obiska izrazila upanje, da so zaposleni na veleposlaništvu zadovoljni z odnosi z Rusijo, "ki jih imamo na ravni države", in zatrdila, da se vlada trudi "umikati prepreke". Na koncu se je pošalila, da jo zelo zebe, čeprav "najhujše, pravijo, šele prihaja".

Da so bili današnji pogovori uspešni, se je strinjal tudi Šeligo, ki pa je priznal, da nekatera vprašanja med državama ostajajo odprta. Med njimi je omenil projekt Južni tok. Je pa Šeligo zadovoljen, da leto zaključujejo z obiskom predsednice vlade. Od poletja, ko je nastopil mandat, je imel že šest, sedem obiskov iz Slovenije, je povedal. Ob tem je izrazil upanje, da se bo takšno sodelovanje nadaljevalo tudi v naprej.

Minister za obrambo Roman Jakič je ob robu sprejema pojasnil, da je bil današnji razgovor z ruskim premierom Dmitrijem Medvedjevom "zelo odkrit, zelo poglobljen". Kot ministra za obrambo ga zelo veseli podpis sporazuma o vojaško-tehničnem sodelovanju. Ta po njegovih besedah omogoča okvir za konkretno sodelovanje na različnih področjih, od vojaške industrije do izobraževanja ali izmenjave informacij. "V tem vidim tudi potencial, da bomo lahko na šolanje na rusko vojaško akademijo poslali bodočega vojaškega atašeja ali atašejko," je poudaril.

Ob tem je Jakič izpostavil, da so bili glavna tema vendarle gospodarski odnosi. Potem ko je blagovna menjava lani dosegla 1,7 milijarde dolarjev, je nov cilj dve milijardi dolarjev, kar da je ambiciozno, a dosegljivo. Minister velik pomen današnjega obiska vidi tudi v "iskanju dejanskega interesa" Rusov za Slovenijo, slovensko privatizacijo.

Na vprašanje, katera državna podjetja bi lahko bila zanje najbolj zanimiva, je odgovoril, da vsi najprej pogledajo velika, to je Telekom Slovenije in Aerodrom Ljubljana. Pomembna pa se mu zdi v tej luči tudi Fotona, ki je v vojaški industriji znana kot eden najboljših proizvajalcev optičnih merilnih naprav. "Prepričan sem, da bodo ta nabor zelo detajlno pogledali in se, če se bodo, odločili za strateško pomembne deleže," je povedal.

Pozitivno je ocenil tudi dopoldansko rusko-slovensko investicijsko konferenco. Kot je izpostavil, se očitno gospodarstveniki med seboj že dobro poznajo. Glede na to, da so Slovenci bolj prisotni v Rusiji kot obratno, velja po njegovih besedah težiti "investicijsko tudi v našo korist". Vladna delegacija se je za konec odpravila še na predstavo v Bolšoj teater. Že pred obiskom na veleposlaništvu pa se je premierka na kratko sprehodila tudi po mestu. (STA, mh)