Pravice je treba spoštovati brez izgovarjanja na krizo

Varuhinja človekovih pravic: Ali se sploh zavedamo, kako neenakost boli?

Človekove pravice so vodilo pri ocenjevanju ravni spoštovanja človekovih pravic, ki jih na normativni ravni zagotavljajo ustava, zakoni in mednarodni dokumenti s področja varstva človekovih pravic, je v poslanici ob mednarodnem dnevu človekovih pravic zapisala varuhinja Vlasta Nussdorfer. Ali se sploh zavedamo, kako neenakost boli, sprašuje. "Človekove pravice in svoboščine so kakor oklep, ki nas ščiti," je zapisala v poslanici, ki jo je predstavila na današnjem sprejemu za najvišje predstavnike državnih institucij, civilne družbe in diplomatskega zbora.

"Ali se sploh zavedamo, kako neenakost boli, kako je težko v vsakdanji svet vstopiti ljudem z obrobja družbe, vsem socialno izključenim, nemočnim, razžaljenim in ponižanim ter se boriti za svoje pravice," sprašuje. "Ali vemo, kako težko je posameznikom, zlasti brez dosegljive pravne pomoči, razbrati pravice in dolžnosti iz tisočerih zakonov in podzakonskih aktov ter ubrati prave poti za njihovo uveljavitev," dodaja.

Po njenih besedah ni dvoma, da je potreba po varuhu človekovih pravic po zakonu, ki je začel veljati pred 20 leti, premosorazmerna s problemi, ki jih doživlja družba, težavami ljudi na številnih področjih življenja in udejstvovanja, s težko finančno in socialno krizo ter razjedanjem pravne države. "Varuh je pogosto celo zadnje upanje ljudi, ki se kot hlapci Jerneji poganjajo od institucije do institucije, upajoč na čudežni izhod, ki bi jim prinesel odgovor na nenehno vprašanje, ali so jim bile kršene človekove pravice," je opozorila.

Ob številnih kršitvah in neupoštevanju varuhovih priporočil tudi sama postavlja vprašanje, ali je varuh brezzobi tiger. Vprašanje je po njenih besedah povezano s številnimi pobudami in pismi pobudnikov, ki trdijo, da je varuh njihovo zadnje upanje. "Številna zahvalna pisma, ki nam jih pišejo po posredovanju in uspešno rešeni varuhovi zahtevi za odpravo ugotovljenih kršitev, dokazujejo, kako potrebna je ta institucija v naši družbi," je izpostavila. Spoštovanje pravic je zagotovo drago, a nespoštovanje je običajno celo dražje, opozarja. Pravice je treba spoštovati brez odlašanja in izgovarjanja na krizo.

Med drugim je spomnila na vprašanje etike v javni besedi. "Izrečena ali zapisana beseda lahko rani čustva posameznika ali celo družbenih skupin in povzroča nadaljnja razdvajanja ljudi med naše in vaše, verujoče in ateiste, partizane in domobrance ter druge delitve, kar jih poznamo," je poudarila. Vzrok številnih prenagljenih in s čustvi obarvanih nastopov je celo sovražnost, pot od izrečenih besed nazaj pa je včasih celo nemogoča, pravi.

Generalna skupščina Združenih narodov je na današnji dan leta 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic.

Stanje človekovih pravic v Sloveniji ni idealno, ni pa tudi slabo, je bil eden od ključnih poudarkov današnje okrogle mize na ljubljanski pravni fakulteti. V razpravi so se lotili vprašanja vpliva ekonomske krize na pravice, pri čemer so udeleženci soglašali, da je izhod iz krize treba iskati v večanju pravic, ne pa v njihovem krčenju. "Ne moremo biti z vsem zadovoljni, tako slabo pa tudi ni," je stanje na področju človekovih pravic pri nas ocenila varuhinja Vlasta Nussdorfer. Pri tem je poudarila, da ekonomska kriza žal prinese tudi krizo pravic. Po njenih besedah se zaradi vse večjega družbenega razslojevanja, ki je posledica krize, povečuje tudi nestrpnost.

Ustavni sodnik Ernest Petrič je dejal, da stanje človekovih pravic v Sloveniji zlasti ni slabo v normativnem smislu. "Žal pa še vedno človekovih pravic ne dojemamo kot zvezdo vodnico naših početij," je poudaril. Pri tem je optimistično ocenil, da smo glede pravic "vendarle na dobri poti". Razpravljavci so opozorili, da čas krize še posebej aktualizira vprašanje socialnih in ekonomskih pravic. Po Petričevih besedah je Slovenija še vedno kolikor toliko socialna država, vprašanje pa je, ali smo pri tem dovolj racionalni. "Če želimo ohraniti socialno državo, moramo razmisliti o njeni racionalizaciji," je dejal.

Tudi prodekan ljubljanske pravne fakultete Grega Strban je opozoril na negativen vpliv ekonomske krize na obseg socialnih pravic oz. obseg socialne varnosti. Pri tem je Petrič dejal, da bo brez zagona gospodarstva in racionalizacije sistema obstoj socialne varnosti vedno bolj pod vprašajem. Igor Pribac z ljubljanske filozofske fakultete je predstavil svoj pogled na idejo o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Po njegovem mnenju UTD prinaša nadgradnjo varstva človekovih pravic. Kot je dejal, UTD ni le ukrep socialne države, pač pa pomeni tudi močan poseg na trg dela.

Pribac je menil, da je UTD uspešnejši v primerjavi s klasičnim delovanjem socialne države. Po njegovih besedah je UTD tudi v času krize uresničljiv oz. celo predstavlja "izhod iz kolesnic krize". Manj navdušenja nad UTD pa je bilo zaznati pri Strbanu. Kot je dejal, UTD nikakor ne more nadomestiti sistema socialne varnosti. Po Strbanovih besedah zato velja več napora vložiti v obstoječi sistem socialne varnosti, ga nadgraditi in prilagoditi aktualnim okoliščinam. Pri tem so v razpravi poudarili, da socialnih in nasploh človekovih pravic ni mogoče udejanjiti brez človeške solidarnosti.

V razpravo so se vključili tudi nekateri posamezniki iz občinstva. Tako je bilo slišati opozorilo, da Slovenija še vedno ne premore svoje strategije varstva človekovih pravic, hkrati pa se sooča z odsotnostjo nekaterih institucij na tem področju, kot je na primer varuh otrokovih pravic. Pravna fakulteta je okroglo mizo pripravila ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic, in sicer v sodelovanju z Društvom za mednarodno pravo za Slovenijo in Društvom za ustavno pravo Slovenije.

V Društvu DIH - Enakopravni pod mavrico ob mednarodnem dnevu človekovih pravic opozarjajo na kršitve človekovih pravic lezbijkam, gejem, biseksualnim, transseksualnim in interseksualnim osebam (LGBTI). Do izpolnitve obljube o enakih pravicah za vse, ki je bila dana s splošno deklaracijo o človekovih pravicah, je po njihovih navedbah še dolga pot.

S splošno deklaracijo o človekovih pravicah, sprejeto na današnji dan pred 65 leti, je bila dana obljuba o svetu, v katerem se vsi ljudje rodijo svobodni, imajo enako dostojanstvo in enake pravice. A kršitve človekovih pravic, vključno s kršitvami pravic osebam LGBTI, so v Evropi in po svetu še vedno sistematične in se pogosto dogajajo v državah podpisnicah deklaracije, so zapisali v društvu in pri tem povzeli danes zapisana stališča evropske sekcije mednarodnega združenja lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih oseb ILGA - Europe.

"Transseksualne osebe še vedno ubijajo samo zaradi njihove spolne identitete. Interseksualne osebe so še vedno izpostavljene nepotrebnim in nedostojanstvenim medicinskim intervencijam, ki naj bi 'normalizirale' njihov spol. Nekatere evropske države LGBTI osebam še vedno onemogočajo njihovo najosnovnejšo demokratično pravico do svobodnega združevanja, izražanja mnenj in organiziranja," opozarjajo.

V Evropi smo po njihovih navedbah trenutno priča zaskrbljujočim trendom rasti socialnega konzervativizma, populizma in verskega ekstremizma, kar ogroža človekove pravice vseh. Tako so vprašanja človekovih pravic med drugim podvržena glasovanju na referendumih, osebna prepričanja pa se uporabljajo za poseganje v človekove pravice drugih, so pojasnili.

"Vsi, ki delamo na področju zagovorništva pravic LGBTI oseb, si moramo zato prizadevati, da bodo odločevalci s pomočjo našega glasnega opominjanja še naprej zavezani borbi za človekove pravice za vse: ne samo v svojih deklarativnih izjavah, ko je čas za miritev strasti ali nabiranje političnih točk, ampak predvsem v svojih ukrepih in akcijah," poudarjajo. Mednarodni dan človekovih pravic je po njihovem mnenju odličen opomin, da se zavzamemo za človekove pravice in nadalje stopamo od besed k dejanjem. (STA, mm)