Urugvaj legaliziral marihuano

Prebivalci Urugvaja si bodo lahko najkasneje čez tri mesece kar v najbližji domači lekarni naročili do 40 gramov 'trave' ali pa do šest sadik konoplje vzgojili doma

Urugvaj, država z 3,3 milijoni prebivalcev, je postala prva država na svetu, ki je legalizirala prodajo marihuane. Predsednik države Jose Mujica – eden od 'najrevnejših' predsednikov na svetu, saj se odreka večjemu delu svoje plače v korist revnih – je podprl zakon, ki je dobil podporo tudi v senatu. Kot je dejal Mujica, je bila represivna pot neuspešna, kajti kljub višjim kaznim za nakup marihuane se je poraba popularne 'trave' v državi samo še povečala, kriminalci pa so zaradi represije še povečali svoje dobičke na črnem trgu.

»Ta trg smo dali kriminalcem za darilo in to je družbeno bolj destruktivno kot sama droga, kajti na tem korenini vsa družba,« je dejal predsednik Urugvaja za argentinsko agencijo Telam. Država sedaj računa, da bo z davki od prodaje marihuane tudi uspešneje napolnila državno blagajno ter s tem zdravstvo, šolstvo in druge družbeno potrebne službe. »Mnoge države Latinske Amerike bodo naš zakon vzele za zgled,« je ob sprejemu zakona dejala senatorka Constanza Moreira. Zakon pa so kljub temu kritizirali opozicijski senatorji, ki so opozarjali pred negativnimi posledicami zakona. »Ta projekt temelji na družbenem eksperimentu in ne spoštuje nobenih etničnih varovalk, ko gre za ekspirementiranje na ljudeh. To je še posebej pomembno, ko gre za snovi, kot je marihuana, ki lahko škodujejo človeku,« je za Reuters pojasnil senator Alfredo Solari. Kritično se je odzval tudi Mednarodni nadzorni svet za droge (INCB), ki je Urugvaj posvaril, da bi z legalizacijo kršil vse mednarodne sporazume o boju proti drogam, ki jih je podpisal doslej.

Ukrep Urugvaja je po svoje unikaten, vendar je takšnih še vrsta zadev v Urugvaju. Sam predsednik Urugvaja, Jose Mujica, ki je bil v preteklosti tudi levičarski upornik in gverilec, namreč kar 90 odstotkov svoje plače daje revnim prebivalcem svoje države. Vozi se v starem 'hrošču' in sam skrbi za svoj vrt. Država je pod njegovim vodstvom sprejela tudi najbolj liberalno zakonodajo glede prekinitve nosečnosti ter kot prva v Latinski Ameriki legalizirala istospolne poroke. To so ukrepi, s katerimi imajo precej težav tudi številne evropske države, vključno s Slovenijo in Hrvaško.

S 16 glasovi za in 13 glasovi proti legalizaciji marihuane ima sedaj vlada Urugvaja 120 dni za sprejem uredbe, s katero bo natančneje določila pravila pri trgovanju z marihuano, licenciranjem prodajalcev, registracijo proizvajalcev in kupcev ter sprejem ostalih povezanih ukrepov. Za nakup marihuane ne bo potrebno zdravniško potrdilo, pač pa jo bodo lahko kupile vse polnoletne osebe in sicer mesečno do 40 gramov v vsaki lokalni lekarni, v kateri se bodo registrirali. Vsak bo lahko doma vzgojil tudi do šest sadik indijske konoplje, če se bo s somišljeniki povezal v posebno društvo, pa do 99 sadik. Registracija bo mogoča samo za vse starejše od 18 let, ki živijo v Urugvaju, da bi na ta način preprečili turizem zaradi marihuane.

Zanimivo je, da so ta projekt Urugvaja podprli tudi milijarder ter filantrop George Soros ter njegov Zavod za odprto družbo in Zveza za politiko drog, ki je pripravila raziskovalne in druge podlage za dekriminalizacijo marihuane. Politika Urugvaja je sicer v popolnem nasprotju z ameriškim pristopom do vprašanja drog, kjer ameriška agencija DEA zagovarja precej bolj nepopustljiva stališča in marihuano še zmeraj uvršča med droge, katerih proizvodnja, prodaja in uživanje je prepovedana. Vendar pa ostale, podobno levo usmerjene vlade v državah Latinske Amerike, pozorno spremljajo urugvajski eksperiment z marihuano - če se bo urugvajski model izkazal za uspešnega, bi lahko v prihodnjih letih podobne ukrepe sprejeli tudi v Kolumbiji, Boliviji ali Mehiki, kjer je trg marihuane sicer še zmeraj plen kriminalnih združb.

Javnomnenjske raziskave so sicer pokazale, da si je vlada privoščila pogumno potezo, ki je v nasprotju z javnim mnenjem - kar 61 odstotkov Urugvajcev namreč še zmeraj ne podpira legalizacije, samo 28 odstotkov državljanov pa je bilo v trenutku sprejema kontroverznega zakona za njeno legalizacijo.