Umrl izumitelj »kalašnikovke«

Umrl je izumitelj ene od najbolj znanih in najbolj smrtonosnih avtomatskih pušk na svetu, znamenite sovjetske in pozneje ruske »kalašnikovke« z oznako AK-47. Mihail Kalašnikov je imel v zadnjem času imel velike težave s srcem, od 17. novembra pa je bil na intenzivni negi. Rojen je bil 10. novembra leta 1919 v vasi Kurji v Altajskem kraju. S sedemnajstimi leti so v času Stalinove kolektivizacije njegovo družino izgnali v Sibirijo. Tega dejstva v ruskih medijih danes ne omenjajo prav pogosto. Delati je začel na železnici, kjer se je pričel učiti mehanike.

V Rdeči armadi je bil komandir tanka, ko je bil leta 1941 težko ranjen, pa so ga poslali domov s fronte. V bolnišnici ga je eden od vojakov vprašal, zakaj ruska vojska nima avtomatskih pušk, ki bi bile enakovredne nemškim in zato je začel delati načrte za novo puško. Še v bolnišnici je pričel delati prve konstrukcije orožja, kar je nadaljeval na moskovskem inštitutu za letalstvo. Na tem delovnem mestu si je izmislil veliko inovacij za tanke, vključno z mehanizmom, ki je štel število izstreljenih granat. Kmalu je napredoval na mesto glavnega inženirja.

Njegov uspeh je bil presenetljiv. Čeprav nikoli ni končal srednje šole, je že v svojih dvajsetih letih dosegel izjemne uspehe na področju konstrukcije orožja. Najbolj znano orožje sveta, puško AK-47, je oblikoval leta 1947, po šestih letih poskusov ekipe strokovnjakov, njen prednik pa je bila nemška puška Stg 44, prva popolnoma avtomatska puška v drugi svetovni vojni. Podobne so že izdelovali v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Italiji, vendar je rusko orožje delovalo na svojevrsten način. AK-47 se je kljub temu odlikoval z izjemno robustnostjo in je bil za razliko od nemških in drugih izdelkov zahodnih držav bolj odporen na umazanijo in prah ter slabo vzdrževanje. Hkrati pa puška ni bila natančna, vendar to pri boju na kratkih razdaljah ni bilo zelo pomembno. Puška je bila težka 3,47 kg in je lahko izstrelila 600 nabojev v minuti. Njena cena se je dvigovala in padala v skladu s ponudbo in povpraševanjem – od 15 dolarjev v nekaterih afriških državah do okoli 1000 dolarjev na vrhuncu regionalnih konfliktov. Slovenski preprodajalci orožja so jih kupcem iz Hrvaške in BiH v devetdesetih letih prodajali po maksimalnih cenah, nosili pa so jih tudi vojaki JLA (licenčne in izboljšane, izdelane v Crveni zastavi) ter slovenski teritorialci in policisti. Vsega skupaj so jih izdelali več kot 100 milijonov kosov v različnih državah, kjer so množično proizvajali tudi bolj ali manj kvalitetne »kopije«, ne da bi za to avtorju plačevali kakršnekoli pravice. Po svoji razširjenosti je bila AK-47 zagotovo najbolj priljubljena in razširjena avtomatska puška sveta. Po drugi svetovni vojni so jo pričele prekašati puške s kalibrom 5,56 mm, katerih naboji se gibljejo z večjo hitrostjo in zato letijo po manjši krivulji ter omogočajo hitrejše in natančnejše merjenje (ter povzročajo bolj nevarne rane, podobne učinku eksplozivnih in prepovedanih dum-dumk), po drugi strani pa je kalašnikov po zanesljivosti in energiji krogle vse do danes ostal priljubljeno orožje med številnimi vojskami sveta.

Obrambni minister Rusije Sergej Šojgu je dejal, da je Mihail Kalašnjikov »vse svoje življenje posvetil služenju naši državi« ter je postal »simbol slave in zanesljivosti našega orožja ter vir nacionalnega ponosa«. Svoje globoko sožalje je družini izrekel tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Mihaila Kalašnikova so novinarji velikokrat spraševali, ali mu je morda žal, ker je naredil orožje, ki je ubilo več ljudi, kot katerokoli drugo orožje v zadnjih petdesetih letih. Zmeraj je odgovarjal enako: »Izumil sem ga za zaščito domovine. Ni mi žal in ne nosim nobene odgovornosti za to, kako so ga uporabljali politiki.« Ob neki drugi priložnosti je v zvezi z avtomatsko puško priznal, da je »ponosen, ker jo je izumil« in hkrati »žalosten, ko jo uporabljajo teroristi«. Nekoč je tudi priznal, da bi si bolj želel izdelati »stroj, ki bi ga ljudje uporabljali in bi jim pomagal pri delu, na primer kosilnico.« Kalašnikov je namreč res izdelal tudi kosilnico, da bi pomagal kmetom v svojem kraju, vendar se ga bo svet spominjal po precej drugačnem izdelku, ki je in še vedno kosi smrt.