»V celotni EU se krepijo konservativne in nacionalistične tendence. Hrvaška ni izjema«

Konservativizem in nacionalizem očrnila podobo Hrvaške po vstopu v EU

Po vstopu Hrvaške v EU so se tam vrstili dogodki, ki so krepili negativno podobo najmlajše članice evropske družine, od homofobnega referenduma preko zahtev za prepoved cirilice v Vukovarju do stadionskega povzdigovanja ustaške države. A prebujena konservativizem in nacionalizem nista zgolj hrvaški fenomen.

Ustavna ovira za homoseksualne zakonske zveze, poskus omejevanja pravic uporabe manjšinskega jezika in pisave, predvsem Srbov v Vukovarju, ter povzdigovanje poraženega pronacističnega ustaškega gibanja iz druge svetovne vojne v sodobni Hrvaški niso vrednote, ki jih je uradni Zagreb sprejel med dolgotrajnimi in do samega konca negotovimi pristopnimi pogajanji z unijo. Zato so po jesenskem referendumu o zakonskih zvezah, gonji proti cirilici v Vukovarju in množičnem ustaškem pozdravljanju tudi svetovni mediji poročali o tem, da se je Hrvaška vrnila v balkanske okope temačnih 90. let in je znova vzhod Zahoda.

Hrvaški publicist in aktivist Srećko Horvat, ki je blizu slovenskemu filozofu Slavoju Žižku, je ocenil, da veliko tega, kar se dogaja na Hrvaškem, ni v nasprotju z evropskimi vrednotami. Omenil je Francijo, Madžarsko in Nizozemsko kot članice EU, v katerih je zaslediti podobne pojave kot na Hrvaškem. "V celotni EU se krepijo konservativne in nacionalistične tendence. Hrvaška ni izjema. Hrvaška ni znova postala vzhod Zahoda, temveč je tam, kjer je ves čas bila, saj so te tendence obstajale ves čas od 90. let. Nekoliko so jih prekrila leta Sanaderjevega 'evropejstva', dokler se ni pokazalo, da za tem 'evropejstvom' ni nič drugega kot korupcija," je dejal Horvat.

Tudi vodja kolegija javno mnenje na zagrebški Fakulteti za politične vede, docent Božo Skoko, ne verjame, da se je na Hrvaškem okrepil nacionalizem. Kot je pojasnil, so desničarske stranke precej na obrobju in že vrsto let na volitvah niso dosegle vidnejših uspehov. Obenem po njegovi oceni sploh ni takšnih, ki bi zagovarjale skrajno desničarsko politiko. "Trendi so izraz nezadovoljstva z aktualno levo vlado, celo tudi določenega kljubovanja zaradi nenehnega vsiljevanja vrednostnih vprašanj in ideoloških razprav v času izjemno hude gospodarske krize, ko vsak dan na stotine ljudi ostane brez službe, davki so vse višji in ni znamenj, da bi izšli iz krize," ocenjuje Skoko.

Sicer pa Skoko meni, da je večja konservativnost zagotovo odgovor na liberalno politiko vlade. Vidi jo kot določen upor, kot je bila krepitev liberalnih idej med vladavino konservativne HDZ v 90. letih. Omenil je tudi raziskave, da so mladi na Hrvaškem celo bolj konservativni, kot so bili njihovi starši, kar je tudi del trenda in odgovor na splošno liberalizacijo družbe. Dodaja, da se je vse začelo z uvajanjem spolne vzgoje v šole brez primerne javne razprave, nadaljevalo pa se je z določitvijo zakonske zveze kot skupnosti ženske in moškega.

Skoko meni, da referendum o zakonskih zvezah ni posebej vplival na rušenje podobe Hrvaške v Evropi, ker gre za vprašanje, o katerem je težko doseči konsenz tudi v liberalnejših evropskih državah. "Veliko več škode je storil nogometaš Šimunić na stadionu, kar je bilo neumno in nepotrebno. Tudi zaradi tega, ker so takšni izpadi na Hrvaškem redki in so bolj posledica nekakšnega kljubovanja kot prepričanja," je Skoko komentiral obnašanje hrvaškega nogometnega reprezentanta Josipa Šimunića, ki je na zagrebškem stadionu po zmagi nad Islandijo z mikrofonom v roki spodbujal množice k zloglasnemu ustaškemu pozdravu "Za dom spremni".

Šimunićevo obnašanje so poskusili opravičiti mnogi na Hrvaškem in so bili potem šokirani, ko ga je evropska nogometna zveza kaznovala z desetimi tekmami prepovedi nastopanja za hrvaško reprezentanco. Pronacistični slogani na hrvaških stadionih so obstajali pred Šimunićevo potezo in so se nadaljevali tudi kasneje, a ustreznih sankcij ni bilo, kar je potrdilo domneve o poskusu relativizacije zločinskega značaja nekdanje NDH ter zaničevanja antifašizma. "Aktualna vlada nima nobene povezave s komunizmom, ni niti levičarska niti socialdemokratska. Največja ironija je ravno v tem, da je enako konservativna, če ne tudi enako radikalna kot vlada HDZ, ko gre za ekonomijo, in je v tem smislu soodgovorna za krepitev ekstremnih tendenc," poudarja Horvat.

V državi, v kateri je več kot 360.000 brezposelnih in ki je tretja po brezposelnosti mladih v EU, je obup vse večji. Poceni rešitve, kakršen je nacionalizem, so dober recept za mobilizacijo množic, kot tudi za odvračanje pozornosti od pravih problemov, navaja Horvat. Hrvaški premier Zoran Milanović je večkrat omenil, da na Hrvaškem poteka oster ideološki politični boj, a da v "kulturno-ideološki vojni" ne vidi skrajnosti niti nevarnosti, temveč zgolj nespoštovanje ljudi in hinavščino. Ob tem je posebej kritiziral opozicijsko HDZ kot stranko, ki spodbuja ideološke spopade.

Med hrvaškimi politologi in medijskimi komentatorji je bilo slišati, da se po referendumu proti istospolnim porokam na Hrvaškem nova desnica oblikuje prav v državljanskih pobudah, ki so sprožile kampanje za omejevanje pravic spolnih in narodnih manjšin. "Krepitev nove desnice na Hrvaškem prihaja, potem ko so se v vseh državah bivše Jugoslavije pojavila močna levičarska gibanja, kot nekakšna novost. Tako so bili tudi na Hrvaškem po letu 2008 poulični protesti, študentske blokade in državljanske pobude proti podrejanju javnega interesa zasebnemu kapitalu, ki so v javni diskurz prinesli nove teme," je še menil Horvat. Dodal je, da gibanje še naprej obstaja, a ni stranke, ki bi lahko izkoristila prazen prostor na levi strani političnega spektra.

Skoko je prepričan, da zapletov zaradi uvajanja dvojezičnih napisov, v cirilici in latinici, v Vukovarju, ne bi bilo, če bi vlada pokazala več občutka in takta do Vukovarja, kjer je še veliko nezaceljenih ran. "Referenduma verjetno ne bo zaradi neustreznega vprašanja, škoda pa je bila storjena za odnose med vukovarskimi Hrvati in Srbi," je dejal Skoko. Pojasnil je, da je usoda mnogih Vukovarčanov neznana in da tudi politika podpira ločene šole za Srbe in Hrvate v mestu, kar ovira integracijo.

"Nekatere raziskave kažejo, da niti velika večina Srbov v Vukovarju ne vztraja pri dvojezičnosti, dokler se stanje ne bo normaliziralo. Zato je dvojezičnost treba uvajati postopoma," je dejal Skoko. "Hrvaška je zamudila priložnost, da bi se na pravi način predstavila Evropi po vstopu v EU, ko je bila deležna posebne pozornosti. Žal smo zadnje mesece izgubili v spopadih z EU glede popolnoma nepomembnih vprašanj za sedanjost in prihodnost Hrvaške," je za STA dejal Skoko, ki se znanstveno ukvarja z nacionalno identiteto in podobo države. Izpostavil je, da ima Hrvaška v Evropi podobo prekrasne turistične države, a ni storila dovolj, da bi pokazala tudi nekatere druge vrednote. (STA, mm)