Kaj bo Latviji prinesel evro?

Latvijci skeptično vstopajo v območje evra

Latvija bo z novim letom postala 18. članica območja evra in tako sledila severni sosedi Estoniji, ki je skupno valuto prevzela 1. januarja 2011. Latvijci novo valuto sprejemajo z zvrhano mero skepse. Po eni strani je razlog zanjo navezanost na domačo valuto lats, po drugi strani se bojijo rasti cen, po tretji plati pa so za njimi leta odrekanj. Razlika med močno politično podporo prevzemu evra in javnomnenjsko zadržanostjo je v tej skoraj dvomilijonski pribaltski članici območja evra zelo velika.

Vlada trdno stoji za projektom vstopa v območje skupne evropske valute in poudarja njegove prednosti. Premier Valdis Dombrovskis je prepričan, da bo prevzem močne in globalne valute pozitivno vplival na latvijsko gospodarstvo in blaginjo Latvijcev. Predsednik latvijske centralne banke Ilmars Rimševičs pa pravi, da prevzem evra pomeni polno in nepovratno gospodarsko ter politično integracijo države v Evropo.

Po mnenju analitikov je prav simbolna vrednost prevzema evra kot najtesnejše možne navezave na skupni evropski projekt za latvijsko politično elito bistvena. Čeprav bo država opustila domačo valuto lats, nad tem namreč pretehta njen strateški cilj, da se čim bolj osamosvoji od ruskega vpliva. Javnost pa po poročanju tujih tiskovnih agencij ni tako prepričana. Če so nasprotniki prevzema evra še nedavno občutno prevladovali nad podporniki, sta zdaj strani vsaj približno izenačeni.

Latvijce po eni strani preveva čustvena navezanost na lats, ki pomeni simbol osamosvojitve od Sovjetske zveze v letu 1991 po 50 letih represije s strani Moskve. Lats, ki ga je država kot osrednji gradnik prehoda na tržno gospodarstvo uvedla leta 1993, je kot valuta obstajal že v obdobju neodvisnosti med 1922 in 1941, nato pa je sledilo pol stoletja prevlade rublja. Latvijcem je ob ločitvi od domače valute - ta bo v obtoku le še prva dva tedna januarja - tako hudo, da je poslovilna skladba z naslovom Hvala mali lats postala prava spletna uspešnica.

Drugi pomembni razlog za zaskrbljenost Latvijcev je kot v večini držav, ki so prevzele evro, strah pred dvigom cen. Inflacija je sicer trenutno tudi v Latviji izjemno nizka in naj bi letos znašala vsega 0,4 odstotka, a Latvijci še pomnijo visoko inflacijo iz let visoke gospodarske rasti pred krizo. Ta je tudi preprečila vstop države v območje evra že z letom 2008. Latvijska vlada ljudi miri in pri tem opozarja na estonski primer, kjer naj bi se cene zaradi prevzema evra dvignile za vsega nekaj desetink odstotka.

Čeprav Latvija evro prevzema v boljših časih za skupno valuto, kot je bil primer v Estoniji, pa so tretji pomembni razlog, da Latvijci ob spremljanju novoletnega ognjemeta v Rigi ne bodo kazali pretiranega navdušenja, leta odrekanj, ki so za državo. Lats je bil namreč že od leta 2005 v mehanizmu deviznih tečajev ERM II in s tem vezan na evro. Latvijske oblasti v času krize, ki je po poku finančnega balona državo močno prizadela, niso želele devalvirati valute in s tem ogroziti načrtovanega vstopa v območje evra.

To je pomenilo, da so se reševanja krize lotili z ostrimi varčevalni ukrepi in reformami. To so počeli v času, ko se je gospodarstvo v letih 2009 in 2010 skrčilo za skoraj četrtino. Kljub temu so morali zaprositi za pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada v višini 7,5 milijarde evrov. Državi je uspelo pomoč odplačati, javnofinančni primanjkljaj pa skrčiti s skoraj 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) leta 2009 na okoli 1,5 odstotka BDP. Javni dolg je z 42 odstotki BDP, kolikor naj bi znašal letos, precej pod maastrichtsko mejo 60 odstotkov.

Država se je tudi vrnila h gospodarski rasti, ki naj bi letos dosegla štiri odstotke. Vse to v Rigi in Bruslju označujejo za uspeh, a cena tovrstnega prilagajanja je bil velik padec že tako ne ravno visokega standarda. Iz države se je v zadnjih letih izselilo zelo veliko ljudi, predvsem mladih. V tujini tako trenutno dela okoli 300.000 Latvijcev.

Končni menjalni tečaj med latsom in evrom je 0,7028 latsa za en evro. Latvija je za gladek prehod na novo valuto naročila 400 milijonov evrskih kovancev in 110 milijonov evrskih bankovcev. Državljanom je za seznanitev z novo valuto na voljo tudi 800.000 paketov s kovanci v vrednosti 14,23 evra. Priprave na prevzem valute v evropskih institucijah označujejo za zgledne. Latvijci bodo svojo novo valuto sicer poimenovali eiro, a v vseh uradnih in pravnih dokumentih bo moralo pisati euro. (STA, mm)