Tea Wutte

 |  Svet

Kako naj se oblačijo ženske v islamskih državah?

Raziskava Univerze v Michiganu je pokazala na zanimive razlike med islamskimi državami glede vprašanja enakopravnosti spolov, dostopa do izobrazbe, dela in oblačenja žensk.

Kako naj se ženske oblačijo v javnosti? Odgovor na to vprašanje je še posebej pomemben v različnih islamskih državah. Na Univerzi v Michiganu so naredili zanimivo raziskavo, v kateri so anketirance v različnih državah spraševali, kako bi se morale ženske oblačiti v javnem življenju. Pri tem so imeli anketiranci iz Egipta, Iraka, Libanona, Savdske Arabije, Tunizije in Turčije možnosti izbire med šestimi različnimi stili – od burke, ki je najbolj »popularna« v Afganistanu, do popolnega prekrivanja las in popolnoma odkritih obrazov. Center PEW je ob tem naredil zanimivo razpredelnico, v kateri je prikazal odgovore v različnih državah. V večini držav je sicer najbolj priljubljeno prikrivanje celotnih pričesk, popolnoma odkriti lasje in moderne pričeske pa so najbolj popularne v Iranu in Turčiji, kjer so najmanj zaželene prav burke.

Če bi liberalnost teh držav merili po odnosu do ženskih oblek bi lahko rekli, da so Libanon, Tunizija in Turčija najbolj liberalne države, kjer najmanj 15 odstotkov vprašanih podpira ženski obraz brez kakršnihkoli tančic ali pokrival. Raziskava tudi ni našla nobenih povezav med ekonomskim napredkom dežele in njenem odnosu do ženskih oblačil. Savdska Arabija je na primer ena od najbolj razvitih držav v regiji, vendar je v tej državi kot sprejemljivo zgolj takšno oblačenje žensk, pri katerem so v javnosti vidne zgolj - ženske oči. »Raziskava namesto tega kaže usmeritev proti liberalnim vrednotam kot tudi glede svobode, ki jo uživajo ljudje,« piše v poročilu.

Poročilo tudi kaže, da se stališča do vprašanj spola spreminjajo, kar je rezultat arabske pomladi in nizke popularnosti islamskih vlad. Poročilo ob tem navaja podatke o povečevanju pravic žensk v islamskih državah v prvi polovici dvajsetega stoletja in upad istih pravic v drugi polovici, kar se pripisuje vplivu islamskih fundamentalističnih gibanj. »Ta gibanja zavračajo idejo enakosti spolov in zagovarjajo segregacijo in ohranjanje moške dominacije v družini, politiki in na trgu delovne sile. V Savdski Arabiji in Iranu so ženske drugorazredni državljani,« piše v poročilu, ki kritizira poligamijo, podložnost žena moškim, ovire pred vstopom žensk v politiko in do izobrazbe, neenakopravnost na delovnih mestih in podobno.

Zanimivo je, da večina vprašanih v islamskih državah nasprotuje poligamiji, torej ideji, da ima lahko en moški več zakonitih žena. Kar 70 odstotkov Egipčanov, 52 odstotkov Iračanov, 71 odstotkov Libanoncev, 75 odstotkov Pakistancev, 51 odstotkov Savdijcev, 81 odstotkov Tunizijčanov in 93 odstotkov Turkov ne podpira poligamije. Kljub temu pa večina verjame, da bi ženske morale ubogati moške. Temu stališču je nasprotovala samo manjšina v islamskih državah – v Egiptu 5 odstokov, v Iraku 11 odstotkov, v Libanonu 28 odstotkov, v Pakistanu 8 odstotkov, v Savdijski Arabiji 21 odstotkov, v Tuniziji 22 odstotkov in v Turčiji 30 odstotkov. Na podoben način je bilo tistih, ki so nasprotovali trditvi, da »so moški boljši politiki od žensk« v Egiptu 17 odstotkov, v Iraku 24 odstotkov, v Libanonu 44 odstotkov, v Pakistanu 29 odstotkov, v Savdski Arabiji 21 odstotkov, v Tuniziji 45 odstotkov in v Turčiji 46 odstotkov. V zvezi z univerzitetno izobrazbo za ženske je bila večina vprašanih »za« to možnost, razen v Savdski Arabiji in Pakistanu, kjer večina vprašanih še zmeraj nasprotuje enakopravnosti spolov v visokošolskem izobraževanju. Povsem drugače pa je pri vprašanju dostopa do dela – trditvi, da bi »moški morali imeti več pravice do dela kot ženske«, je nasprotovalo 14 odstotkov Egipčanov, 21 odstotkov Iračanov, 33 odstotkov Libanoncev, 15 odstotkov Pakistancev, 22 odstotkov Savdijcev, 27 odstotkov Tunizijcev in 44 odstotkov vprašanih v Turčiji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.