Grožnje s smrtjo zaradi ateizma

V Veliki Britaniji so podelili prvi politični azil 23-letnemu Afganistancu, ki mu v domovini grozi smrtna kazen zaradi njegovega ateističnega prepričanja

Triindvajsetletnika, ki želi ostati neimenovan zaradi strahu pred maščevanjem njegove narodnostne skupnosti v Veliki Britaniji, so vzgajali v muslimanski veri, sedaj pa je postal prvi, ki je dobil politični azil zaradi svojega ateističnega prepričanja. Že leta 2007 je zahteval azil zaradi spora s svojo družino v Afganistanu, vendar so britanske oblasti zahtevo zavrnile, ker ni mogoče podeliti azila otrokom brez spremstva. Zato ga je čakala prisilna vrnitev v Afganistan. V času svojega šestletnega odraščanja v Veliki Britaniji pa je postal ateist. Postalo ga je strah, da bi ga v Afganistanu zaradi prepričanja zavračali ali preganjali. V to se je prepričal, ko je obiskal poroko svojega prijatelja Pakistanu. »Ne moreš sedeti in jesti z ljudmi, ki niso muslimani« so mu namreč pojasnili gostje na poroki. V Afganistanu pa so do ateistov še precej bolj nestrpni.

Njegov primer je prevzela skupina pravnikov z Univerze v Kentu, ki opravlja javno službo za tiste, ki potrebujejo pravne nasvete in nimajo denarja za njihovo plačilo. Z njihovo pomočjo je 23-letnik predstavil svoj primer britanskemu notranjemu ministrstvu kot zahtevo za zaščito v skladu z leta 1951 sprejeto Konvencijo o beguncih, ki preprečuje obsodbe na podlagi rase, verskega prepričanja, narodnosti ali političnega prepričanja. V Afganistanu bi namreč mladeniča v skladu s šeriatskim pravom lahko čakala celo smrtna kazen zaradi ateizma, saj »uradno« velja za grešnika in zaničevalca vere, razen »če bi bi molčal o svojih prepričanjih«. Po oceni pravnikov pa »povzroča njegovo pomanjkanje verskega prepričanja občutek življenja v strahu… da bi ga vrnili v državo, v kateri je religija v družbi dominantna in povsod prisotna«. »Zatrjevali smo, da bi tudi ateist moral uživati zaščito pred pregonom zaradi prepričanja in to na enak način, kot osebe, ki imajo versko prepričanje,« je dejala Claire Splawn, študentka prava, ki je pomagala pripraviti ta primer. »Odločitev o podelitvi azila je pomembno priznanje o tem, da je lahko tudi pomanjkanje verskega prepričanja že samo po sebi pomembno in resno filozofsko stališče,« je dejala odvetnica Sheona York, ki je vodila primer.

Kot še posebej drastični primer pregona ateistov so zastopniki mladega Afganistanca navedli primer Abdula Rahmana, ki so ga leta 2006 obtožili in mu sodili, ker je prestopil v krščansko vero. Rahman je bil pozneje izpuščen, politični azil pa je dobil v Italiji. Pravniki so zatrjevali, da bi lahko bila oseba brez kakršnegakoli verskega prepričanja v Afganistanu soočena še s hujšim pregonom kot verniki.

Odločitev o podelitvi prvega azila ateistu so pozdravili tudi v Zvezi humanistov Velike Britanije. Tudi Avstralija na podoben način sprejema ateizem kot temelj za podelitev azila beguncem. V nasprotju s tem pa ZDA zavračajo to možnost s trditvijo, da »ateisti nimajo določenih prepričanj ali praks, ki bi bile v skladu z ameriškimi določili o podelitvi azila.«