Pravica do splava še naprej razdvaja ZDA

V ZDA praznujejo in obžalujejo uzakonitev pravice do splava

Ameriški predsednik Barack Obama je Američane spomnil na 41. obletnico zgodovinske odločitve ameriškega vrhovnega sodišča, ki je potrdilo pravico do splava na zvezni ravni oziroma posameznim zveznim državam onemogočilo prepoved splava vsaj v prvih treh mesecih nosečnosti. Odločitev še vedno povzroča delitve med Američani. Obama je ob obletnici sodne odločitve sporočil, da se ponovno zavezuje vodilnemu načelu odločitve, kar pomeni, da ima vsaka ženska pravico do svoje izbire glede lastnega telesa in zdravja.

"Znova potrjujem trdno zavezo zaščiti dostopa do varne in dostopne zdravstvene nege ter ustavni pravici do zasebnosti, vključno s pravico do reproduktivne svobode," je sporočil Obama in dodal, da je vlada obenem odločena zmanjšati število nezaželenih nosečnosti, podpreti zdravje mater in otrok ter graditi varne in zdrave skupnosti za vse otroke.

Do 22. januarja 1973 je imela vsaka zvezna država ZDA svoj pristop do splava. Določene države so ga dovoljevale, določene pa prepovedale. Med slednjimi je bil Teksas, kjer je Norma McCorvey leta 1969 zanosila tretjič, a ni hotela roditi. Najprej je skušala do zakonitega splava priti z lažno trditvijo, da je bila posiljena. Nato je skušala splav opraviti v ilegalni kliniki, ki pa jo je policija zaprla. Odločila se je za tožbo proti državnemu zakonu o splavu, ki je bila nato pripeljana do vrhovnega sodišča.

McCorveyjeva, ki je v sodnih spisih nastopala z psevdonimom Jane Doe, je medtem že rodila. Uradno je tožila okrožje Dallasa, ki ga je zastopal tožilec Henry Wade in primer je šel v zgodovino z nazivom "Roe proti Wade". Vrhovno sodišče ZDA je leta 1973 odločilo, da imajo ženske pravico do splava, zvezne države pa pravico do regulacije splava, vendar šele po prvih treh mesecih nosečnosti. Vrhovno sodišče je kasneje odločilo, da je pravica do splava absolutna, dokler zarodek ni sposoben sam preživeti izven maternice, četudi s pomočjo naprav in to naj bi bilo nekje po 24 do 28 tednih nosečnosti.

Zagovorniki pravic žensk so odločitev vrhovnega sodišča sprejeli z navdušenjem, ker je bila njena praktična posledica ta, da je je splav postal varen, ker se ženskam ni bilo več treba zatekati k raznim mazačem. Nasprotniki pravice do splava pa so v odločitvi videli zeleno luč za pobijanje nerojenih otrok. Odločitev Roe proti Wade je še vedno med najbolj odmevnimi v ZDA, ki sproža močna čustva in demonstracije na obeh straneh debate. McCorveyjeva, ki je postala simbol boja za pravice žensk, si je kasneje premislila in postala redna udeleženka protestov proti splavu.

Nasprotniki pravice do splava, ki jih od leta 1968 vodi Nacionalna koalicija za pravico do življenja, niso nikoli odnehali in zadnja leta so s pomočjo republikanskih politikov v določenih zveznih državah dosegli številne uspehe. Skušajo tudi v zveznem kongresu, kjer je v pripravi zakon, ki bi prepovedal splav po 20 tednih nosečnosti. Dokler je v Beli hiši demokrat, tak zakon ne bo uspel. Podoben zakon je sprejela zvezna država Arizona, ki ga je utemeljila s skrbjo za zdravje žensk. Sodišča so ta zakon odpravila, vendar pa sedaj nasprotniki splava v kongresu in nekaterih drugih državah prepoved po 20 tednih utemeljujejo s tem, da nerojeni otrok po 20 tednih nosečnosti že čuti bolečino. O tem konceptu bodo prav tako odločala sodišča, na koncu morda tudi vrhovno.

Nasprotniki splava so dosegli uspeh leta 2007, ko je vrhovno sodišče ZDA prepovedalo sporno metodo, poimenovano "splav ob delnem rojstvu". Gre za splav v pozni nosečnosti, ko zarodek deloma pride iz maternice, nakar ga pokončajo. Ta metoda je bila izjemno redka in uporabljena le v primerih, ko je bilo ogroženo zdravje ali življenje nosečnice, vendar pa sodniki zdravniških argumentov niso upoštevali.

V zadnjih letih so države sprejele številne zakone, s katerimi posegajo v splav. Nacionalna koalicija za pravico do življenja trdi, da je bilo od leta 1973 v ZDA opravljenih 56 milijonov splavov. Največ (1,6 milijona) jih je bilo leta 2000, do lani pa je število padlo na 1,1 milijona. Danes ima 23 zveznih držav zakone o ultrazvoku, ki so različni, vendar v bistvu pomenijo, da nosečnici pokažejo fotografijo zarodka in jo skušajo prepričati, da se odpove splavu. 29 držav pa zahteva, da mladoletnice pred umetno prekinitvijo nosečnosti pridobijo soglasje staršev. (STA, mm)