Energetske poti in stranpoti

Medtem ko v Španiji že proizvedejo 20,9 odstotka elektrike iz vetra, je Slovenija šele lani dobila svojo prvo vetrno elektrarno, zamuja pa tudi na drugih vlaganjih v trajnostni razvoj

Ekonomska kriza, ki svet pretresa že več kot šest let je z dnevnih redov držav odplaknila tudi vse resne razprave o okoljskih spremembah in potrebi po zmanjšanju emisij. Glede na to ni jasno, kako naj bi ne samo Španija, pač pa vse članice EU sploh uspele doseči cilje glede zmanjšanja emisij, ki so jih sicer zapisale v svoje dokumente in deklaracije. To je bila tudi nova priložnost za jedrski lobi, ki je v nadaljevanju gradenj jedrskih objektov in revitalizaciji našel svojo novo priložnost. Tudi okoljske vzpodbude so se v vseh državah, ki so se znašle v težavah bistveno zmanjšale.

V Španiji so, na primer, v zelo hudih škripcih tisti, ki so se odločili za ugodne državne kredite in vlaganja v obnovljive vire, saj je država spremenila pogoje, pod katerimi morajo vračati sposojena sredstva, zaradi česar so številni investitorji v sončne elektrarne in podobne projekte že pred propadom. Kljub temu pa prav Španija v nekaterih primerih dokazuje, da je mogoče zgraditi drugačno družbo, ki v veliko večji meri uporablja obnovljive vire energije. Država, ki se je znašla v skupini članic evroobmočja z največjimi problemi (PIIGS), je kljub temu leta 2013 samo ob pomoči vetrne energije uspela proizvesti 20 odstotkov energije. Največja španska vetrna turbina z imenom Arinaga proizvaja pet megavatov energije.

S tem je Španija postala prva država, ki se lahko pohvali s tako obsežno oskrbo iz obnovljivih virov. Z 20,9 odstotki električne energije proizvedene s pomočjo vetra namreč Španija priskrbi toliko elektrike, kot jo letno potrebuje več kot 15,5 milijona domov v državi. Jedrska energija je v Španiji na drugem mestu, čeprav zelo blizu deležu, ki ga dosega vetrna energija – prispeva namreč 20,8 odstotka. Samo v letu dni se je uporabe vetrne energije v Španiji povečala za 13 odstotkov. Izpusti v okolje so se v Španiji zato zmanjšali za 23 odstotkov, kar seveda pomeni, da je tudi okolje postalo bolj čisto. Številni zagovorniki obnovljivih virov zato Španijo vidijo kot pionirja.

Tudi na področju sončne energije beleži Španija dobre rezultate, saj je leta 2012 proizvedla 2000 megavatov sončne električne energije. To je veliko več kot v primerljivih drugih državah, še vedno pa gre samo za majhen del energije, ki jo Španija potrebuje vsak dan. Za primerjavo: ZDA so lani proizvedle samo 9 odstotkov energije iz obnovljivih virov, od tega pa je bilo samo 15 odstotkov proizvedene s pomočjo vetra. Vendar pa so vsi koraki v pravo smer v tem trenutku ustavljeni zaradi krize. Na svetovni ravni so investicije v obnovljive vire samo lani upadle za 12 odstotkov. Španija mora, na primer, zaradi investicij v sektor obnovljive energije poravnati 35 milijard evrov težak deficit. Kljub temu pa bi težko rekli, da gre za slabo porabljen denar, saj se bo ta investicija zagotovo povrnila.

Da kljub zamujanju vlad obstaja velik potencial trga za vlaganje v obnovljive vire energije, pa priča tudi nedavna poteza znanega švedskega koncerna IKEA, ki je v svojih trgovinah v Veliki Britaniji pričel ponujati solarne kolektorje. Proizvaja jih kitajsko podjetje Hanergy. Prve je bilo mogoče kupiti v trgovini v Southamptonu, nato pa so prodajo razširili tudi po drugih mestih. Standardni, črn 3,36 kilovatni sistem za streho stane okoli 6.745 evrov, vključuje pa tudi svetovanje pri postavitvi in instalaciji, vzdrževanje in nadzor. Vodja oddelka za trajnostni razvoj Steve Howard je opozoril, da so cene solarnih kolektorjev v zadnjem času zelo padle ter da je zato prišel »pravi čas za potrošnike«. Investicija v kolektorje naj bi se namreč lastniku povrnila že v sedmih letih. »Če boste tako dolgo živeli v hiši, potem bo po sedmih letih elektrika za vas zastonj,« opozarja Steve Howard. Tudi v ZDA je v nekaterih trgovinah že mogoče kupiti električne kolektorje za domove. IKEA namerava kolektorje prodajati tudi v Evropi – torej tudi v okolici Slovenije, v Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški – Veliko Britanijo pa so si izbrali za začetek prodaje zaradi kombinacije pogojev, od cene električne energije do vzbodbud vlade pri vlaganju v okolju prijazne tehnologije. V Sloveniji IKEA svojega prodajnega centra ne načrtuje, kar je glede na zaostalost države na tem področju verjetno vsaj deloma razumljivo.

V Sloveniji smo pri teh projektih šele na samih začetkih. Šele lani je bila odprta prva vetrna elektrarna na Griškem polju v bližini Dolenje vasi pri Senožečah. 'Marjetica' z instalirano močjo 2,3 MW naj bi letno proizvedla 4,5 GWh, kar zadostuje za oskrbo z električne energijo 1154 gospodinjskih odjemalcev.  Če bi postavili vseh 47 vetrnih elektrarn na Volovji rebri, bi v Sloveniji s pomočjo vetra proizvedli le 1,1 odstotek električne energije. Pri solarni energiji so odstotki še veliko nižji. Slovenija je na tem področju na repu Evrope. Namesto pri rezultatih glede 'trajnostnega razvoja' pa je država med prvimi, ko je potrebno revitalizirati tradicionalne vire energije, npr. NE Krško ali 6 blok termoelektrarne Šoštanj.