Nezadostni dosežki prvega mandata

Obama za ukrepanje s kongresom ali brez njega

Ameriški predsednik Barack Obama je v govoru o položaju v državi pred obema domovoma kongresa in predstavniki vlade ter vrhovnega sodišča ZDA naštel gospodarske dosežke svojega prvega mandata, jih razglasil za nezadostne in napovedal dodatne, ki jih namerava uresničiti s pomočjo kongresa ali brez njega. O zunanji politiki ni govoril veliko. Glavni poudarek Obamovega govora je bil ta, da je Amerika od zadnje hude gospodarske krize lepo napredovala, vendar pa ta napredek ni bil enakomerno razporejen. Brezposelnost je padla na najnižjo stopnjo v zadnjih petih letih in v zadnjih štirih letih je bilo ustvarjenih osem milijonov novih delovnih mest.

Omenil je okrevanje stanovanjskega trga, rast proizvodnih dejavnosti in dejstvo, da ZDA sedaj proizvedejo več nafte, kot je uvozijo iz tujine. "Poslovneži sedaj prvič v desetletju spet priznavajo, da Kitajska ni prva država sveta za investicije, ampak je to spet Amerika," je dejal Obama. Predsednik ZDA je omenil, da dobički podjetij in cene delnic še nikoli niso bili tako veliki, ljudje na vrhu ekonomske lestvice pa se imajo lepo kot nikoli doslej. Povprečne plače so se medtem komajda spremenile, neenakosti so se povečale in preveč Američanov dela več kot kadarkoli prej ter še vedno komajda preživi. Zato bodo potrebni ukrepi in Obama je napovedal, da jih bo sprejemal s kongresom ali brez njega, ker da so Američani naveličani prepirov.

"Amerika ne stoji na mestu in tudi mi ne bomo. Ko bom lahko sprejel ukrepe za širitev priložnosti ameriških družin brez zakonodajne veje oblasti, jih bom sprejel," je povedal Obama, ki je to deloma uresničil že pred govorom s povišanjem minimalne zajamčene plače za pogodbene delavce zvezne vlade na 10,10 dolarja na uro. V nadaljevanju govora se je zavzel za enakopravnost plač moških in žensk, davčno reformo, povečanje vlaganj v inovacije, izobraževanje, infrastrukturo, alternativne vire energije in potrditev imigracijske reforme, ki naj bi v 20 letih znižala proračunski primanjkljaj za 1000 milijard dolarjev. Razpravo o podnebnih spremembah je označil za končano in zatrdil, da so ZDA v osmih letih znižale izpuste ogljika v ozračje najbolj od vseh držav na svetu.

Med konkretnimi predlogi za pomoč državljanom je omenil nov način pokojninskega varčevanja, ki naj bi zagotovil varne naložbe brez veliko tveganja. Republikance pa je pozval, naj že končno sprejmejo zdravstveno reformo kot dejstvo in nehajo z brezupnimi poskusi njene ukinitve. "Če imate načrt za znižanje stroškov zavarovanja in če se številke izidejo, povejte," je dejal Obama in dodal, da je bilo 40 glasovanj za ukinitev zdravstvene reforme v predstavniškem domu več kot dovolj.

V krajšem delu govora o zunanji politiki je Obama dejal, da je končal vojno v Iraku in jo bo letos tudi v Afganistanu. Ponovil je prepričanje, da vojaška sila sama po sebi ne bo zagotovila varnosti ZDA, čeprav ne bo okleval, da jo uporabi. Vendar pa meni, da to ni ustrezno v primeru Sirije, kjer bodo ZDA po njegovih besedah še naprej podpirale opozicijo, ki zavrača teroriste. Kongres je pozval, naj umakne omejitve in mu omogoči zaprtje taborišča Guantanamo, hkrati pa je zagotovil, da je že omejil uporabo brezpilotnih letal, katerih žrtve so po svetu ne le teroristi, ampak tudi nedolžni civilisti. Pohvalil je diplomacijo, ki je omogočila odpravo kemičnega orožja v Siriji in zaustavila jedrski napredek Irana.

Kongres je posvaril, naj ne skuša uvesti novih sankcij proti Teheranu, ker da bo vložil veto in obljubil, da bo sankcije potrdil takoj, če se izkaže, da Iran ne izpolnjuje svojih obveznosti. "Če sta se lahko John F. Kennedy in Ronald Reagan pogajala s Sovjetsko zvezo, se lahko samozavestna Amerika danes pogaja z manj mogočnim nasprotnikom."

Zavezništvo z Evropo je označil za najbolj trdno, kar ga je svet kadarkoli poznal. Izrazil je tudi podporo vsem državam in narodom na svetu, ki si prizadevajo za demokracijo, med drugim Ukrajincem, ki imajo po njegovih besedah pravico do svobodnega izražanja in soodločanja pri oblikovanju prihodnosti svoje države. Izraelu je obljubil nadaljnjo ameriško podporo, pri tem pa se je zavzel za mirovni sporazum s Palestinci.

V skladu s tradicijo je kmalu po Obamovem govoru sledil odgovor republikancev, ki ga je podala članica predstavniškega doma kongresa iz države Washington Cathy McMorris Rodgers. Ta se ni spuščala v podrobnosti predsednikovega govora, ampak je izrazila strinjanje z Obamo glede težav, ki pestijo Ameriko, hkrati pa je zatrdila, da imajo republikanci boljše rešitve. Obama se v sredo podaja na krajšo turnejo po Ameriki, na kateri bo vnovič izpostavil glavne poudarke govora. Obiskal bo države Maryland, Pensilvanija, Wisconsin in Tennessee. (STA, mm)