Igor Mekina

 |  Družba

Karl Marx je imel prav

Marksizem je, vsaj na zahodu že nekaj desetletij pokopana ideologija, toda Marx je glede kapitalizma kljub vsemu imel prav

Sklep je preprost: Marx se je sicer glede marsičesa zmotil, toda nekatere njegove temeljne ugotovitve o naravi kapitalističnega sistema brez dvoma držijo.

Sklep je preprost: Marx se je sicer glede marsičesa zmotil, toda nekatere njegove temeljne ugotovitve o naravi kapitalističnega sistema brez dvoma držijo.
© Arhiv Mladine

Tako namreč ugotavljajo v revij Rolling Stone in naštevajo pet presenetljivih dejstev, ki jih je prvi odkril nemški filozof Karl Marx in ki so se v zadnjih desetletjih in stoletjih izkazala kot pravilna. V Rolling Stonu ugotavljajo, da se danes o Marxu veliko govori in to od tega, da konservativni televizijski voditelj Rush Limbaugh obtožuje papeža Frančiška, da je »čisti marksist« do tega, da so bile podobne obtožbe na račun newyorškega župana Billa de Blasia nedavno zapisane tudi v Washington Timesu. Kljub temu pa le malo ljudi pozna temelje Marxove kritike kapitalizma.

»In čeprav se je Marx glede nekaterih zadev motil, so njegove razprave, med katerimi so bile mnoge napisane že pred ameriško državljansko vojno, pravilno predvidele številne vidike sodobnega kapitalizma, od velike recesije do iPhona 5S v vaših žepih,« opozarjajo v časniku. Kaj je torej Marx pravilno predvidel ?

1. Veliko recesijo (kaotično naravo kapitalizma)

Nujno kaotična, h krizam nagnjena narava kapitalističnega sistema, je bistven del vseh Marxovih prispevkov. Marx je opozarjal, da brezmejna želja po dobičku vodi podjetja v smer mehanizacije delovnih mest, uvajanja strojev, do vse manj variabilnega kapitala (kapitala vloženega v delovno silo) v procesu proizvodnje in hkrati do vse hitrejše proizvodnje, ki v isti časovni enoti in iz enakih surovin naredi vse več izdelkov. Ob tem je Marx opozarjal tudi na posledice špekulativnega kapitala, ki se vlaga v finančne instrumente kot so na primer delnice, krediti ali drugi izvedeni finančni instrumenti. »Proizvajamo in proizvajamo, vse dokler ni več nikogar, ki bi kupil naše izdelke, ne novih trgov, ne novih dolgov. Ta cikel se še zmeraj odigrava pred našimi očmi: širše gledano je to tisto, kar je povzročilo zlom na nepremičninskem trgu leta 2008. Desetletja vse večje neenakosti so zmanjšala prihodke, kar je privedlo do tega, da se je zadolžilo več Američanov. Ko ni bilo več sofinanciranih posojil v tej shemi, je vsa fasada razpadla, prav tako, kot je že Marx vedel, da bo.«

2. iPhone 5S (neskončno željo za novim)

Marx je opozarjal, da bo v naravi kapitalizma zapisana želja po doseganju višje vrednosti vplivala tudi na to, da bodo ljudje postali sužnji »nečloveških, umetnih, nenaravnih in namišljenih želja«. To je trd, vendar natančen opis številnih držav sveta in tudi ZDA, kjer »uživamo v izjemnem luksuzu, vendar nas kljub temu vodi potreba po nakupu novih in novih reči« Vzemite za primer iPhone 5S, katerega lastnik ste morda. Ali je res toliko boljši od iPhona 5, ki ste ga imeli lani, ali iPhona 4S, ki ste ga imeli leto dni pred tem? Gre res za potrebo, ali za potrebo, ki je bila ustvarjena? »Medtem ko se kitajske družine zastrupljajo zaradi raka iz naših elektronskih smeti, megakorporacije ustvarjajo velike reklamne kampanje samo zato, da bi uničile povsem dobre izdelke in to brez kakršnekoli potrebe. Če bi Marx to videl, bi prikimal.«

3. Mednarodni denarni sklad (IMF; globalizacijo kapitalizma)

Marxove ideje o hiperprodukciji so mu omogočile, da je predvidel to, čemur danes pravimo globalizacija: razširitev kapitalizma po vsem planetu, z namenom iskanja novih trgov. »Potreba za vedno večjim trgom za njegove izdelke preganja kapitalista po celotnem svetu,« je zapisal Marx. »Povsod se mora ustaliti, ugnezditi, si ustvariti zveze.« Danes se nam ti stavki zdijo samoumevni, toda Marx jih je napisal leta 1848, celo stoletje pred resnično globalizacijo. Marx pa je imel prav tudi pri opisu, zakaj bo prišlo do globalizacije: zaradi iskanja poceni delovne sile in surovin ter novih trgov, kajti kapitalistična zver potrebuje »neprestano hranjenje«.

4. Walmart (monopoli)

Klasična ekonomska teorija je predpostavljala, da je konkurenca naravna ter da se vzdržuje sama. Marx pa je pravilno predvidel, da bo na določeni točki razvoja prišlo do centralizacije tako, da si bodo velika podjetja v bitki ena proti drugi prizadevala doseči monopolni položaj. Američanom 19. stoletja so se zdele takšne Marxove napovedi nesmiselne, toda v 20. stoletju se je trend, ki ga je napovedal Marx, pričel uresničevati. Podjetja so namreč želela doseči tudi ekstraprofite s pomočjo monopolnega položaja na trgu, zaradi katerega bi lahko uživala ugodnosti, ne da bi še naprej vlagala v novo proizvodnjo in izboljšanje storitev. V ZDA mnogi takšno vlogo pripisujejo verigi trgovin Walmart.

5. Nizke plače, veliki dobički (armada industrijske rezervne delovne sile)

Marx je bil prepričan, da bodo plače delavcev v kapitalizmu (če se delavci ne bodo povezali v sindikate ali se izborili za drugačen sistem) nizke zaradi »rezervne armade delovne sile«. Ker želijo kapitalisti za delo plačati tako malo, kot se le da, je za njih seveda najbolje, če je na trgu čim več delavcev, ki iščejo delo in so pripravljeni delati tudi za nižje plače kot tisti, ki že delajo. Visoka nezaposlenost bo zato vplivala na to, da bodo dobički podjetij izjemno visoki, saj bodo delavci preveč prestrašeni, da bi zapustili svoja delovna mesta. Da se prav to dogaja, si je mogoče prebrati tudi v Wall Street Journalu, ki prinaša poročila o tem, kako so se sredi ekonomske krize dobički najbolj bogatih še dodatno povečali, medtem ko plače padajo, nezaposlenih pa je vsak dan več. Pogoji za delo pa se zato izboljšujejo šele tedaj, ko se gospodarska rast poveča.

Sklep je preprost: Marx se je sicer glede marsičesa zmotil, toda nekatere njegove temeljne ugotovitve o naravi kapitalističnega sistema brez dvoma držijo. Potrjuje jih – vsak dan – tudi recesija, v kateri živimo. Oziroma, kot so v reviji Rolling Stone zapisali z besedami zgodovinarja Robert L. Heilbronerja: »Danes se vračamo k Marxu, vendar ne zato, ker bi bil nezmotljiv, pač pa zato, ker je nepogrešljiv.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.