Darja Kocbek

, 08:40  |  Ekonomija

Večja kot je zmešnjava, močnejši je dolar

Kronični problemi se v zadnjem času spet pojavljajo na finančnih trgih in nekateri izmed njih utegnejo izhajati iz ZDA. Nobeden pa ni škodoval »vsemogočnemu dolarju«. Priča smo spet znanemu pojavu: ko je svetovni finančni sistem v vse večjih težavah, se vrednost dolarja kot najpomembnejše svetovne valute poveča. Ta fenomen je v knjigi Dolarska past: Kako je ameriški dolar stisnil v pest globalne finance (The dolar Trap: How the U.S. Dollar Tightened Its Grip on Global Finance) opisal Eswar S. Prasad, profesor ekonomije na univerzi Cornell in sodelavec inštituta Brookings.

Imamo dolarski paradoks. Mislili bi, da je dolar izgubil nekaj svoje moči po finančni krizi, ko je svet zaradi političnih ukrepov ZDA doživel hude finančne probleme. Resnica je nasprotna. To vidimo danes, ko se kopičijo težave na hitrorastočih trgih. Dolar zaradi tega postaja samo močnejši, je profesor Prasad dejal pred dnevi, poroča New York Times.

To ni zato, da bi dolar na splošno veljal za idealno zdravilo za globalne finance ali zato, ker bi druge države verjele, da si ZDA zaslužijo privilegij, da so svetovna kovnica denarja. Nekdanji francoski minister za finance Valéry Giscard d’Estaing in nekdanji francoski predsednik Charles de Gaulle sta recimo neuspešno skušala zmanjšati vpliv dolarja.

De Gaulle je dejal, da ZDA uporabljajo dolar za širjenje ameriškega vpliva, tako svojim podjetjem zagotavljajo cenejše poslovanje, državi pa financiranje svojih dejavnosti. To so vse skrite subvencije, ki jih plačuje ves preostali svet. Kasneje so prav zaradi enakih kritik dolar kot rezervno svetovno valuto poskušali nadomestiti z evrom, kitajskim renminbijem ali celo umetno valuto IMF, ki se imenuje Posebne pravice črpanja. Vse imajo svojo vlogo, ki bo mogoče v prihodnosti pomembnejša. A Barry Eichengreen, ekonomist na univerzi Kalifornija, piše, da se še ni pojavil nadomestek, ki bi res lahko nadomestil dolar.

Profesor Prasad pa ugotavlja, da je postal še bolj pomemben, ne manj. To se je zgodilo v času, ko je fiskalni primanjkljaj ZDA poletel v nebo in zvezna vlada vedno znova preskuša meje za bankrot, ker se demokrati in republikanci prerekajo o meji za zadolževanje. To so dogodki, ko bi pričakovali, da se bo pomen dolarja na mednarodni ravni zmanjšal. Problem preostalega sveta je, da v veliko primerih zaradi varnosti in preprostosti transakcij nima druge izbire kot dolar, razlaga Eswar S. Prasad.

Ameriška centralna banka (Federal Reserve – Fed) vpliva na trge že zelo dolgo. Potem ko je ves planet leta preplavljala s svežimi bankovci, zdaj njihovo tiskanje zmanjšuje. Ko je lani to začela delati, je investitorje dobesedno spodbudila, da so svoje premoženje začeli nalagati v bolj rizične naložbe, nekateri ti skladi so končali v hitrorastočih državah. Zdaj investitorji zmanjšujejo tveganja, prenašajo premoženje nazaj v ZDA in mnoge hitrorastoče države krvavijo.

Vrednost borznega indeksa v Argentini se je letos v lokalni valuti povečala za 5,3 odstotka, v dolarjih pa se je zmanjšala za 20,1 odstotka, kar odraža devalvacijo pesa. Argentina je devalvirala svojo valuto, da bi preprečila beg kapitala in omilila izgube zaradi inflacije. Tudi na globalne probleme so se investitorji odzvali enako – svoj denar, ki so ga imeli naloženega v lokalnih valutah, so zamenjali v dolarje in ga naložili v obveznice, s katerimi se zadolžujejo ZDA.

Vlada ZDA zaradi tega lahko deluje z relativno malo fiskalne discipline, saj so tujci pripravljeni financirati dolg države, podjetja in državljani v ZDA pa zaradi nizkih obrestnih mer lahko dobijo kredite po zelo nizki ceni. Richard Madigan, ki je v banki JP Morgan pristojen za investicije, se strinja, da je to v veliki meri mogoče zaradi »dolarske pasti«. Ljudje so naložili denar v obveznice in so dobili veliko nižje obresti, kot bi morali. Tudi ko finance v ZDA niso urejene, je to center globalnega finančnega sistema, kamor ljudje prihajajo zaradi varnosti, pravi Madigan.

Profesor Prasad pa pravi, da je sedanji sistem najboljši, ki je na voljo, in dokler ne bo boljšega, bo svet očitno odvisen od dolarja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.