Studio LuDež s pesmijo z vasi v Bruselj

Studio LuDež, sloviti kabaret Predraga Lucića in Borisa Dežulovića, bo danes ob 21. uri, v Stari mestni elektrarni s kulturnouporniškim pesniškim performansom Melodije vasi in Bruxellesa (izvirno: Melodije sela i Brisela) obeležil dan Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš v Ljubljani. Sit-down komedija in uglasbeni variete z opaznim evrointegracijskim naslovom je najnovejša različica predstave, ki jo splitska novinarja in pisatelja Boris Dežulović in Predrag Lucić uprizarjata že osem let, a je nikoli ne ponovita.

Melodije vasi in Bruxellesa je monumentalno kabarejsko delo ustvarjalcev Feral Tribuna in predstavlja 'feralovsko' formo vseh form nasproti vsem uniformam. Do sedaj je bilo delo znano kot Melodije borbe i pretvorbe (drama, žalost, tragedija) in Melodije Bljeska i Oluje (zgodovina, farsa, razvedrilo). V Melodijah vasi in Bruxellesa defilirajo »duhovniki in predsedniki, generali, kaplarji, kriminalkapitalisti, veletrgovci, mali bogovi, obrazi iz beril in mednarodnih tiralic, poslovodje vojne in mira, evrokrati in evromlati, nacionalni barbari in multinacionalni brandi, telekomunisti in demokrati, guslarske filharmonije in turbofolk klape«.

 Omenjene Melodije so festival hrupnih balad o junaških zločinih in posvečenih herojih, o pastirjih in čredah, o tranziciji kriminala v vrlino in o pretvorbi domoljubja v materinski rop. Od leta 2007 dalje so bile izvajane pod različnimi naslovi v več kot tridesetih mestih nekdanje Jugoslavije in bodoče bivše nekdanje Evropske unije. V sezoni 2010/11 so bile na repertoarju Satiričnega gledališča Kerempuh v Zagreb, medtem ko se na njihovih predstavah na Splitskom ljetu vsakokrat zahteva dodatna predstava, zato jih uprizarjajo tudi dvakrat v istem večeru. Gostovale so na mnogih kulturnih in književnih festivalih.

Predrag Cune Lucić 'The Voice', je na hrvaški in postjugoslovanski sceni znan kot 'Tisti, Ki Ne Potrebuje Mikrofona'. Ljudski genij, ki že dvajset let prizadevno deseterči sodobno hrvaško zgodovino. Narodni pesnik, ki je v svojih izbranih delih ustvaril več pesmi kot jih je Johnny Štulić objavil. Je strah in trepet hrvaških založnikov, med kolegi znan kot edini, kateremu še Twitter ne sme krajšati rokopisov.

Boris Dežulović Tozovac 'Compay Segundo', je večni samozakriti glas, znan kot tisti, ki desno od Lucića odpira usta. Čovek-Kolumna, ki je iz knjig in izbranih tekstov ustvaril več kolumn kot je Lucić v času življenja napisal pesmi. Je strah in trepet časopisnih bralcev v celotni nekdanji Jugoslaviji, nenaden in nepredvidljiv kot hrvaška nogometna liga. Med kolegi je znan kot človek, ki nikoli ni pisal kolumne za Novo Makedonijo.

Organizator današnjega pesniško-kolumnističnega dogodka je Srbski kulturni center Danilo Kiš v Ljubljani, ki ob rojstnem dnevu Danila Kiša že tradicionalno predstavlja nove, izzivalne, drzne in ustvarjalne pojave iz geografskih in kulturnih področij v katerih je ustvarjal Danilo Kiš.