Nacionalni junaki in 'naše' kolajne

Ko pogledate, kateri slovenski športniki in športnice so v Sočiju osvojili medalje, vam z jezika takoj skoči priročno nagradno vprašanje, ki ga bodo zastavljali čez sto let: kaj imajo skupnega Peter Prevc, Teja Gregorin, Vesna Fabjan, Žan Košir in Tina Maze? Odgovor se bo glasil: leta 2014 so na zimski olimpijadi v Sočiju osvojili medalje! Nehajte, to vprašanje bo – vsaj sodeč po današnji evforiji – tudi čez 100 let še vedno prelahko, zato bo voditelj kviza ta ponarodeli podatek vključil že kar v samo vprašanje: kaj imajo skupnega Peter Prevc, Teja Gregorin, Vesna Fabjan, Žan Košir in Tina Maze, ki so leta 2014 na zimski olimpijadi v Sočiju osvojili medalje?

Pravilni odgovor se bo kakopak glasil: vsi štirje so bili iz slovenskih vukojebin! Peter Prevc iz Dolenje vasi, Teja Gregorin iz Ihana, Vesna Fabjan iz Besnice, Žan Košir iz Tržiča, Tina Maze iz Črne. Ne, nihče ni iz Ljubljane. In če že ravno hočete: tudi Anže Kopitar, ki bi lahko za tisti antislovaški mrtvokotni gol dobil zlato medaljo, ni iz Ljubljane, ampak s Hrušice, še ene vukojebine. Ljubljana ni vse. Ljubljana je precenjena. Če hočeš uspeti, ne smeš biti iz Ljubljane. Ljubljana te ustavi, paralizira, demotivira – za Ljubljančana je dovolj že to, da je Ljubljančan, pa ima občutek, da je dober, velik, pomemben in uspešen. Človek, ki je iz Ljubljane, ima vedno občutek, da je uspel, ker je iz Ljubljane...

(Več, mnogo več o nacionalnih junakih, v današnji tiskani izdaji Mladine)