Max Modic

 |  Družba

Dan za urbane legende

Oziroma urbane legende in kaj bi brez njih

Veliki vodja slovenske opozicije, večna tema lokalnih urbanih legend.

Veliki vodja slovenske opozicije, večna tema lokalnih urbanih legend.
© Tomaž Lavrič

Obdukcije izvenzemeljskih bitij. Mutantska golazen iz kanalizacije. Pošastni virusi iz vojaških laboratorijev. Prikazovanja Elvisa in matere božje. Manični serijski morilci, ki poslušajo božji glas. Crknjene miši v polnih steklenicah kokakole. Kristusov obraz na pici. Čudodelna hrana za hujšanje. Zeli za hitro povečanje penisa. Te urbane legende in njihovo nadgradnjo že poznate, zato je tu nova in sveža.

Ženska v ribarnici kupi živega jastoga. Prižge televizor, ki ga lahko gleda iz banje, zarola pornič z lezbično tematiko, sede v kad, natoči vodo, začne masturbirati s fino hrapavim jastogovim repom in doživi orgazem stoletja. Ponoči jo prebudi pekoč občutek med nogami, ki jo sili na vodo. Sede na školjko, iz njene vagine bušne gosta zelena sluz. Šok je prevelik in ženska omedli, pade s školjke in si zlomi vrat. Mrliški oglednik ugotovi, da je misteriozna sluz v bistu popolnoma nedolžen zarod rakcev, ki se je razvil iz jajčec na jastogovem repu in začel v toplem in vlažnem okolju nožnice pospešeno rasti. Kaj zdaj, je zgodba, katere morale ni treba posebej razlagati, resnična ali gre za čisto izmišljotino?

1MJqqU8XcGE

Resnica je nekje vmes, saj v nasprotnem primeru ne bi govorili o urbani legendi. Osnovna značilnost urbanih legend je, da se pojavijo dobesedno od nikoder, udarijo kot strela z jasnega, vsebujejo elemente humorja, groze, gorja in gravža, ohlapno slonijo na nekem splošno znanem dejstvu, ki je z vsako interpretacijo manj pomembno, epilog pa doživijo bodisi z objavo na straneh tabloidov in rumeno obarvanih družinskih revij bodisi v obliki scenarija za televizijski film po resničnih dogodkih. Če vas zanimajo podatki o odstotkih resnice v najbolj razširjenih in eksploatiranih urbanih legendah, oddeskajte na spletno stran za raziskavo urbanih legend.

Med drugim boste bogatejši za spoznanje, da se urbane legende širijo po zaslugi sedmih kategorij pripovedovalcev: Prvi jih pripovedujejo, ker verjamejo, da so resnične. Drugi zato, ker upajo, da so resnične. Tretji, ker so prepričani, da ponujajo drugačen pogled na svet. Četrti bi s pripovedovanjem radi izpadli splošno razgledani. Peti želijo s pripovedovanjem šokirati ali zabavati. Šesti jih razširjajo zato, ker dvomijo vanje in jih želijo javno razkrinkati kot laži. Sedmi, najbolj vztrajni, so tisti, ki uživajo v zaskrbljenosti in paniki vse bolj lahkoverne javnosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.