Madžarska desno, Slovenija v abstinenco

Madžarsko vlado bo še štiri leta trdno vodil premier Viktor Orban, potem ko je njegova konservativna stranka Fidesz na nedeljskih volitvah prejela 44,54 odstotka glasov, to je 133 sedežev v 199-članskem parlamentu. Desnica se vzpenja tudi v Sloveniji, toda če bi bile volitve preteklo nedeljo, bi jih v prvi vrsti zaznamovala velika volilna abstinenca, kaže anketa časnika Delo. Kar polovica tistih, ki so sodelovali v anketi, je odgovorila, da ali ne bi podprla nobene stranke, ali se ne bi udeležila volitev, ali pa ne vedo, koga bi podprli. Od tistih, ki bi na volitve odšli, bi jih največ volilo SDS.

Madžarska tiskovna agencija MTI poroča, da je Orbanov Fidesz dobil le en sedež več od "supervečine", ni pa še povsem jasno, ali se lahko Orban veseli dvotretjinske večine, ki bi mu znova omogočila spreminjanje ustave. Končni rezultat bo namreč odvisen od glasov tistih, ki niso volili v kraju stalnega bivališča. Te glasovnice naj bi prešteli v prihodnjih dneh. Kot kažejo podatki osrednje volilne komisije po preštetih 99 odstotkih glasov, pomenijo nedeljske parlamentarne volitve poraz za opozicijo, saj se je leva opozicijska koalicija Enotnost za Fideszom uvrstila na oddaljeno drugo mesto s 25,99 odstotka glasov oziroma 38 poslanskimi sedeži. Volitev se je po podatkih državne volilne komisije, na katero se sklicuje MTI, udeležilo 61,2 odstotka volilnih upravičencev. Udeležba je tako nekoliko nižja kot leta 2010, ko je na volišča prišlo 64,38 odstotka volivcev.

Skrajno desna, protiromska in antisemitska stranka Jobbik je prejela 20,54 odstotka glasov oziroma 23 sedežev, kar pomeni občutno povečanje od zadnjih parlamentarnih volitev leta 2010, ko je prejela 16,7 odstotka glasov. V parlament se je uvrstila samo še zelena stranka LMP, ki je s 5,23 odstotka glasov komaj presegla petodstotni volilni prag in dobila pet poslanskih sedežev. Orban je že razglasil zmago na volitvah. "Z absolutno gotovostjo lahko rečemo, da smo zmagali," je v nedeljo zvečer dejal 50-letni premier pred navdušenimi privrženci v Budimpešti. "Te volitve so bile svobodne, organizirane v svobodni državi," je poudaril.

Vodja Enotnosti Gordon Bajnai pa je priznal poraz. Kot razlog je navedel, da njegova stranka "v trenutnih razmerah in strukturi večine na Madžarskem ne more ponuditi nobene prave alternative", poraz pa je po njegovem delno tudi posledica reforme volilnega sistema. Vodja Jobbika Gabor Vona pa je izpostavil predvsem, da priljubljenost njegove stranke stalno narašča. Čeprav stranka po njegovem ni dosegla želenega preboja, je izid volitev pomemben signal pred majskimi volitvami v Evropski parlament. "Jobbik je zdaj najmočnejša nacionalno-radikalna stranka v EU," je poudaril in svoji stranki na prihodnjih volitvah leta 2018 napovedal še večji uspeh.

V Sloveniji bi od tistih, ki bi šli na volitve, največ volilo največjo opozicijsko stranko SDS (12 odstotkov), kar pa je precejšen upad podpore glede na marčno anketo Dela, ko se je za SDS izreklo 15,6 odstotka vprašanih. Na drugem mestu ostaja SD, ki je svojo priljubljenost v primerjavi z marcem povišala (11,8 odstotka, marca 9,5 odstotka). Na tretjem mestu po priljubljenosti v aprilski anketi Dela je PS, ki bi tokrat prejela 8,6 odstotka glasov (marca 6,4 odstotka). Na četrtem mestu je Desus, na petem SLS, na šestem NSi in sedmem DL. Po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine je podpora vladi drastično padla, saj bi dobila srednjo oceno 2,17, pred mesecem dni 2,34, ugotavlja Delo. Ob tem navajajo, da je srednja ocena vladi Janeza Janše februarja lani znašala 1,88. Državni zbor je v očeh javnosti padel še nižje od vlade, saj so mu sodelujoči v raziskavi javnega mnenja podelili srednjo oceno 2,15.

Na Delovem barometru priljubljenosti je prišlo do spremembe na vrhu lestvice; na prvo mesto se je zavihtel minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan (ocena 3,4, marca 3,34). Po 17 mesecih vodstva na lestvici je na drugo mesto izrinil predsednika države Boruta Pahorja (3,32, marca 3,51), kar časnik Delo povezuje s predsednikov odločitvijo o imenovanju novega senata protikorupcijske komisije. Na tretjem mestu je evropski komisar Janez Potočnik (3,17, marca 3,12), na četrtem mestu bivši predsednik države Danilo Türk, na petem pa evropski poslanec Lojze Peterle. Z lestvice sta izpadla Zmago Jelinčič in Igor Lukšič, na lestvico pa se vračata prvak SDS Janez Janša ter ljubljanski župan Zoran Janković.

Anketo je za časnik Delo med 31. marcem in 3. aprilom na reprezentativnem vzorcu 656 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. (STA, mm)